Korekcija Hammertoe je terapevtski postopek kirurškega posega na stopalu, ki se uporablja za odpravo najpogostejše deformacije (napačnega položaja) prsta na nogi spoji, kladivo. Hammertoe, znan tudi pod imenom digitus malleus, je značilen s trajnim krempljevim upogibanjem (upogibanjem) prsta na nogi. Ta klinična predstavitev je posledica nefiziološkega podaljšanja (raztezanje) metatarsofalangealnega spoji (MTP; sklep srednjih prstov / bazalnih sklepov med metatarzalnimi in metatarzofalangealnimi) s sočasno hiperfleksijo (prekomerno upogibanje) proksimalnih medfalangealnih sklepov (PIP; sprednji končni del prsta / sklepi med falangami prstov) in hiperextension (prekomerno podaljšanje) distalnih medfalangealnih sklepov (DIP; zadnji sklep na koncih prstov). Hammertoe se najpogosteje pojavi na drugem prstu. Ločimo fiksni in fleksibilni kladivosti. Razvrstitev temelji na stopnji gibljivosti prizadetega prsta na nogi. Poleg tega je treba opozoriti, da je lahko prizadet ne samo en prst, ampak tudi drugi prsti. Ker se obseg kladiva lahko razlikuje, se poleg grobe delitve na prožno in fiksno kladivo deli tudi na različne stopnje resnosti. V prisotnosti kladivestega prsta je zato treba razlikovati, ali je deformacija prsta močno krčena (trajno skrajšana) ali jo je mogoče enostavno popraviti (mogoče je doseči fiziološki začetni položaj). Poleg tega je treba opozoriti, da je kladivo običajno pridobljeno in ne obstaja od rojstva. Posledica te deformacije je po eni strani spremenjena obremenitev in ravnovesje prizadetega stopala, tako da lahko iz tega nastanejo nadaljnje lažje deformacije. Po drugi strani pa lahko prisotnost deformacije povzroči tudi pordelost ali klavus (ali klavus; sopomenke: kokošje oko, vranjino oko, lahka trn). Poleg tega je prisotnost pločevinke kladiva vodi do bolečina, tako da kirurški poseg pogosto postane neizogiben. Preden pa se lahko odločimo, ali je treba sedanji kladivni prst zdraviti konzervativno (brez kirurškega posega) ali kirurško, je treba opraviti podroben pregled bolnika. Tu je treba prizadetega bolnika pregledati tako, da sedi in stoji, da lahko pri manipulaciji z njim neposredno ugotovi spoji, ali je prst kladiva nepomičen ali prožen in v kolikšni meri se izraz spreminja v različnih pogojih. Razvrstitev kladiva je pomembna zaradi dejstva, da je izbira možnosti zdravljenja neposredno odvisna od gibljivosti sklepov na nogah. Poleg tega je nujno treba izvesti Rentgen pregled, saj je to edini način za potrditev diagnoze. Brez radiografske preiskave se ne sme izvajati nobenega kirurškega posega.
Indikacije (področja uporabe)
- V primeru sedanjega kladiva s prstom bolečina - zaradi bolečine prizadeti bolnik sprejme počasen sprehod, da zmanjša bolečino, kar pa povzroči, da so drugi oddelki mišično-skeletnega sistema izpostavljeni nefiziološki stres oziroma preobremenitev, tako da se lahko poleg prsta kladiva razvijejo še druge deformacije.
- V primeru obstoječega kladivestega prsta s povečano nevarnostjo padca - zaradi postopne krepitve kladivestega prsta s starostjo zlasti starejši bolniki pogosto tvegajo padec, tako da bi kirurški poseg lahko zmanjšal tveganje za to.
Kontraindikacije
- Okužbe kože na kirurškem področju
- Bolniki s trombozo
Pred operacijo
- Ker se kirurško zdravljenje kladiva izvaja pod splošno ali hrbtenjačo anestezija, mora bolnik ostati post zvečer pred postopkom, čeprav se v posameznih primerih lahko naredijo izjeme.
- V mnogih primerih zdravila, ki zavirajo kri strjevanje, kot npr acetilsalicilna kislina (ASA), je treba pred operacijo prekiniti.
- Poleg tega pred operacijo Rentgen z diagnostiko je treba določiti, kateri konzervativni ali kirurški poseg je primeren kot terapevtski ukrep in ga zato priporočamo.
Postopki
Konzervativna terapija za kladivo:
- V večini primerov konzervativni terapija ni indiciran za sedanji prst kladiva. Neizvajanje kirurškega posega je treba upoštevati le, če je deformacija blago kladivo, ki je ob pregledu ocenjeno kot popolnoma prilagodljivo.
- Za zajezitev napredovanja okvare mora bolnik preiti na odprto obutev ali tako imenovano ortozo, ki prizadete sklepe premakne plantarno (proti podplatu stopala).
- Dodaten pozitiven učinek je mogoče doseči z uporabo fizioterapija. S pomočjo raztezanje vaje in sporočilo sklepov, če je potrebno, lahko poveča verjetnost upočasnitve ali celo zaviranja (blokiranja) napredovanja (napredovanja) simptomov.
- Povoji, povoji in nočne opornice naj bi tudi zmanjšali splošno trpljenje bolnikov. Vendar tudi z doslednim konzervativnim zdravljenjem ni mogoče doseči trajne korekcije. Za ta cilj je nujno kirurško poseganje. Tudi v zgodnjih fazah deformacije fizični ukrepi ne morejo trajno zmanjšati poslabšanja bolezni.
Možnosti kirurškega zdravljenja kladiva:
Primarni cilj kirurškega posega je trajna korekcija deformacije prsta na nogi, pa tudi odstranjevanje okorelosti in sprotno zmanjševanje oz. odprava of bolečina ki ga povzroča obstoječi kladivosti. Da bi to dosegli, obstaja možnost izvedbe razbremenitve pasivne napetosti tetive, ki temelji na skrajšanju kostne razdalje. Odvisno od navedenega terapijaobstajajo različne kirurške tehnike in terapevtske možnosti, katerih izbiro lahko lečeči zdravnik pravilno izvede le, če je na voljo informativna diagnoza. Preden se lahko popravi deformacija, je treba bolnika anestezirati. Kirurški poseg se lahko izvaja v splošnem anestezija ali po hrbtenična anestezija. Če je deformacija pri roki še vedno gibljiv kladivasti prst, ki ga je še vedno mogoče poravnati z roko, je treba prerezati skrajšano tetivo in kapsulo prstnega sklepa. Nato se kirurško prerezana tetiva podaljša in preseli v kraj izvora, tako da je ta postopek postopek ohranjanja sklepov. Možno je tudi popraviti obstoječo deformacijo z operacijo preusmeritve tetive, ki ohranja sklep, tako da naknadno s sklepom ne manipulirajo. Če pa je prisoten fiksni kladivosti na nogi, tudi deformiranih prstov ni mogoče pasivno voditi v iztegnjen položaj z zmanjšanjem sosednjega tkiva ("ravnanje" ni mogoče). Ponovna pridobitev prožnosti prizadetega prsta na nogi je mogoča z obsežnejšim postopkom, pri katerem se pasivna napetost tetive bistveno zmanjša s skrajšanjem kostne razdalje.
Kirurški posegi
- Hohmannova kirurgija - ta kirurška metoda je resekcijska artroplastika, pri kateri je Glava od metatarsofalangealni sklep odstranimo skozi majhen rez. Po tem koraku se skrajšana tetiva fleksorja podaljša z ročno korekcijo. V večini primerov je resekcija (odstranitev) štrlečega navzgor Glava prizadete kosti, tako da je mogoče odpraviti obstoječe omejitve. Vendar pa bo morda potrebna tudi delna odstranitev kapsule metatarsofalangealni sklep. Na splošno je aplikacija (uprava) od a lokalni anestetik (lokalno anestezija) popolnoma zadostuje za izvedbo tega postopka. Za stabilizacijo operiranega območja po operaciji se približno dva tedna uporablja povoj ali žica. Poleg tega je treba bolnika po operaciji spodbuditi k uporabi dodatnih ortotikov za izboljšanje drže in stabilnosti. Običajno dolgotrajno razkladanje ali počitek stopala ni potrebno in je morda celo kontraindicirano (ni priporočljivo). Že po dveh tednih je možna fiziološka obremenitev.
- Operacija po Weilu - ta kirurška metoda predstavlja postopek osteotomije, pri katerem je možno popraviti sedanjo deformacijo s premikom sklepa, ki ohranja metatarzalna kosti. Vzporedno s tem kirurg izvaja podaljšanje tetive ekstenzorja in sproščanje kapsul. Poleg tega se stabilizacija sklepov doseže z dodatnimi mini vijaki. Po končani obdelavi implantiranih vijakov ni treba odstraniti. Postopek je še posebej pomemben pri zdravljenju prvega prsta na nogi. V nasprotju z operacijo po Hohmannu se postopek po Weilu uporablja razmeroma redko.
- Preusmeritev tetive fleksorja - v tem postopku se s kirurškim posegom za preusmeritev tetive, ki ohranja sklepe, doseže splošna ustrezna korekcija položaja, tako da se lahko fleksibilnost prizadetega prsta znatno izboljša. Poleg tega se med tem postopkom spremeni smer vlečenja tetive, tako da je fiziološka stanje je doseženo. Poleg tega nobenega nadaljnjega konzervativca terapija potrebni so ukrepi za stabilizacijo vzporedno z operacijo. Ta postopek je treba vedno izbrati individualno in po oceni rentgenskih žarkov. Primernost za kirurški poseg je med drugim odvisna od starosti pacienta in narave pritožb.
Po operaciji
- Bolečina - ko se anestezija (omrtvičenje) po operaciji postopoma izčrpa, se lahko bolečina s postopkom postopoma znatno poveča, zato jemanje analgetika (zdravila za lajšanje bolečin), po možnosti nesteroidnega protivnetnega zdravila (NSAID) kot naprimer ibuprofen, je prikazano. Snov, ki jo jemlje, in odmerek izbere lečeči zdravnik.
- Imobilizirajte prizadeto nogo - za zmanjšanje otekline in izboljšanje celjenja operirano noga ali stopala je treba prihraniti. Vse uporabne spoje pa je treba premakniti, da se izognemo nadaljnjim posledičnim poškodbam.
Možni zapleti
- Okužbe kosti ali sklepov - kirurški posegi na kostnem sistemu so vedno povezani s tveganjem za okužbo.
- Poškodbe živcev - zaradi kirurškega področja obstaja možnost, da kirurški poseg prizadene sosednji živec.
- Anestezija - postopek se izvaja pod splošno anestezijo ali po izvedbi hrbtenična anestezija, kar ima za posledico različna tveganja. Splošna anestezija lahko povzroči slabost (slabost) in bruhanje, poškodbe zob in morda srčne aritmije, med ostalimi. Nestabilnost krvnega obtoka je prav tako zapleten zaplet splošno anestezijo. Kljub temu splošna anestezija velja za postopek z malo zapleti. Spinalna anestezija je tudi razmeroma malo zapletov, vendar se lahko tudi pri tej metodi pojavijo zapleti. Poškodba tkiva, na primer živčnih vlaken, bi lahko vodi dolgotrajno poslabšanje kakovosti življenja.
