Izraz staranje kože opisuje zelo zapleten proces, ki ga človeška koža doživlja s starostjo. Ta proces se zelo razlikuje od osebe do osebe in je na eni strani povezan z genetsko nagnjenostjo, na drugi strani pa z individualnim tveganim vedenjem. Zato je tudi začetek staranja kože zelo spremenljiv: medtem ko nekateri ljudje kažejo prve znake staranja že pri 20. letu, drugi ne kažejo nobenih znakov do približno 40. leta starosti. Ker pa je to naraven razvoj , staranje kože v določenem trenutku (bolj ali manj in prej ali slej) prizadene.
Vzroki staranja kože
Izraz "staranje kože" je nekoliko zavajajoč. Seveda se strogo gledano proces staranja kože začne že ob rojstvu. Koža človeka se skozi njegovo življenje praktično stalno spreminja.
Dojenčki imajo ponavadi zelo nežno in fino porjasto kožo, v puberteti pa se večina spremeni v precej mastno in velikoporedno kožo, kar lahko opazimo po mozolji, med drugim. Nato je v mlajši odrasli dobi stanje kože je odvisna od posamezne naravnanosti in je lahko mastna / mastna, suha ali celo mešana. V nekem trenutku se zgodi prehod na starajočo se, "zrelo" ali celo "zahtevno" kožo.
Čeprav obstaja velika variabilnost glede trenutka, ko se ta faza staranja kože začne, se pravi, da se začne približno pri starosti 25 let. Kako hitro se koža stara je odvisna tako od notranjih (notranjih) kot od zunanjih ( zunanji) dejavniki. Na notranje dejavnike ni mogoče vplivati.
Staranje kože je naravni biološki proces, ki se začne ob različnih časih, odvisno od genske naravnanosti, in ga ni mogoče ustaviti. V telesu obstaja več procesov, ki igrajo vlogo pri staranju kože. Približno od sredine do poznih dvajsetih let se hitrost celične delitve upočasni tudi v koži: medtem ko se pri mlajših ljudeh celice še vedno delijo približno vsakih 20 dni, se pri starejših to zgodi le približno na 27. dan.
Posledično se zmanjša sposobnost celic v koži, da se obnavljajo (povrhnjica ali dermis je v staranju kože izjemno pomembna). Glavne sestavine dermisa so vezivnega tkiva vlakna (iz kolagen, zaradi česar je tkivo stabilno in natezno ter elastin, ki je odgovoren za elastičnost tkiva) in celice vezivnega tkiva (imenovane tudi fibroblasti). Starejši zdaj pridelajo manj kolagen in elastina, zaradi česar je koža manj elastična.
Poleg tega vsebnost vlage v koži znatno pade, kar lahko privede do nadležnih gub. Poleg tega tako koža kot tudi maščobe v podkožju postanejo tanjši in s tem "bolj pregledni". Zaradi tega so rdeče žile pod kožo bolj vidne.
Kot število kri plovila zmanjša tudi dovod kože s hranili in kisikom. Poleg tega koža s starostjo proizvaja vedno manj maščob in ni več sposobna vezati toliko vlage kot prej. Posledično koža postane bolj suha in posledično bolj občutljiva.
Druga točka, ki je nujna za razumevanje staranja kože, so hormonske spremembe, ki se dogajajo s starostjo. Te so še posebej izrazite pri ženskah, ki preživijo menopavza. V tem času raven ženskega hormona estrogena močno pade.
To pa vodi v revnejše kri cirkulacija, tanjša in bolj bleda koža in izguba elastičnosti. S staranjem kože se število pigmentnih celic v lasje tudi zmanjša. Posledično nastaja manj pigmenta in vedno več dlačic postane belih.
Drugi znak staranja kože so tako imenovani starostne pege (lentigines seniles). Ti so benigni kožne spremembe ki nastanejo zaradi odlaganja pigmenta v povrhnjici in se pojavijo predvsem tam, kjer je redno izpostavljeno soncu. To naravno staranje kože lahko močno okrepijo različni dejavniki.
Sem spadajo predvsem UV sevanje, torej bodisi sončna svetloba bodisi svetloba v solarijih. Ko UV žarki prodrejo v kožo, vodijo do nastanka tako imenovanih prostih radikalov, to so delci kisika, ki imajo zelo visok energetski potencial in lahko koži povzročijo veliko škodo. Lahko neposredno poškodujejo DNA ali uničijo kolagen vlakna, beljakovin ali molekul maščob.
Čeprav ima koža določen zaščitni sistem (sestavljen iz vitamini in encimi), ta zaščita ne zadostuje več, zlasti če je izpostavljena UV sevanje v daljšem časovnem obdobju. Zdaj se domneva, da je do 80% procesov staranja, ki so opazni na koži obraza, posledica UV sevanje! Skozi isti mehanizem kajenje povečuje tudi staranje kože, saj nikotin vsebuje tudi sprošča več prostih radikalov.
Stres lahko vodi tudi do pospešenega staranja kože, ker telo sprosti nekatere hormoni med stresom. Tudi naše prehranjevalne navade nimajo nepomembnega vpliva na staranje kože. Da bi ostala zdrava in čvrsta, mora koža imeti dovolj vitamini in minerali, katerih količina lahko primanjkuje, če prehrana je neuravnotežen ali je na dieti.
Pogoste diete ali nezadosten vnos tekočine lahko tudi bistveno zmanjšajo trdnost vezivnega tkiva. Alkohol škoduje tudi koži. Pomembno pomanjkanje spanja lahko včasih prispeva k staranju kože, verjetno tudi zaradi hormonskih procesov v telesu.
Običajno starajočo kožo najprej opazijo majhne gubice, ki se pogosto najprej pojavijo na vogalih oči, okoli usta in / ali na čelu, saj so te regije običajno najpogosteje in močno premikane. Sčasoma se te gube razvijejo v globoke gube in se pojavljajo na vedno več mestih, kot je nos, lica in vratu. Poleg tega se poveča nagnjenost k oblikovanju podočnjakov, povešenih vek in vidnih vrečk pod očmi.
Stara koža je tanjša, zato je pogosto videti zelo lahka, skoraj prozorna in globoke žile postanejo jasno vidne. Ker je koža tanjša in tanjša, je tudi veliko bolj občutljiva kot prej. Zato se poškodbe lahko pojavijo pogosteje.
Ker tudi koža izgubi svojo regenerativno moč, lahko te poškodbe trajajo dlje kot pri mladi koži in ni redko, da se rane celijo. Vse več dlačic postane belih. Ker imajo nekatere dlake na začetku še vedno prvotno barvo, je splošen videz navadno najprej siv in nato sčasoma bel. Tudi stara koža pogosto vsebuje veliko število starostne pege. Običajno so ravne ali le rahlo dvignjene, svetlo rjave barve in jih najdemo predvsem na predelu obraza, rok in podlakti, torej tam, kjer je koža bolj izpostavljena UV-sevanju.
