Transuretralna resekcija je eden od kirurških posegov v urologiji. Uporablja se za odstranjevanje obolelega tkiva iz sečil mehurja.
Kaj je transuretralna resekcija?
Transuretralna resekcija je eden od kirurških posegov v urologiji. Uporablja se za odstranjevanje obolelega tkiva iz sečil mehurja. Transuretralna resekcija (TUR) je minimalno invaziven urološki kirurški poseg. Izvaja se s pomočjo resektoskopa. V medicini razlikujejo med transuretralno resekcijo urina mehurja (TUR-B ali TURB) in transuretralno resekcijo prostate (TUR-P ali TURP). Medtem ko se TUR-P uporablja za odstranjevanje ovir, ki blokirajo pretok urina iz samca prostate žleza, TUR-B se uporablja za zdravljenje površinskih karcinomov mehurja. Leta 1879 je nemški urolog Maximilian Nitze (1848-1906) z izumom cistoskopa, ki bi ga lahko električno osvetlili, postavil temelje za transuretralno resekcijo sečnega mehurja. V poznejših letih je Nitze razvil tudi cistoskope, ki so bili primerni za kirurške posege. Izumil je tudi cauterizacijo za odstranjevanje tumorjev mehurja. Max Stern (1873-1946) pa je razvil prototip resektoskopa, ki je v uporabi še danes. V ta namen je leta 1926 združil Youngov udarec z električno zanko in cistoskopom in ga imenoval resektoskop. Ker je Joseph McCarthy (1874-1965) leta 1931 nekaj izboljšal, je bil medicinski instrument imenovan resektoskop Stern-McCarthy.
Funkcija, učinek in cilji
Transuretralna resekcija sečnega mehurja je ena najpomembnejših metod pregleda in zdravljenja rak mehurja. Tako lahko s pomočjo minimalno invazivnega postopka površinskega karcinoma mehurja ne le odkrijemo, temveč tudi ustrezno zdravimo. V primeru pozitivne ugotovitve lahko pregledu takoj sledi zdravljenje. Transuretralna resekcija je najstarejša metoda minimalno invazivne kirurgije. Uporablja se sodoben resektoskop, ki je sestavljen iz zunanje gredi, od katerih ima vsak kanal tako za dovod kot za sesanje tekočine. Notranja gred resektoskopa vsebuje optični sistem in transportni sistem, ki se uporablja za vzdolžno premikanje resekcijske zanke. Na optični sistem je mogoče priključiti video kamero in svetlobni vir. Pri transuretralni resekciji se uporablja žična zanka, skozi katero poteka pretok električnega toka. Na ta način lahko bolno tkivo sečnega mehurja odstranimo po plasteh. Če pride do krvavitve, kauterizacija zagotavlja njegovo električno izbris. Fizična osnova je podobna visokofrekvenčni operaciji. Resektoskop med operacijo redno vnaša in aspirira namakalno tekočino. To zagotavlja dobro vidljivost in dosledno polnjenje mehurja. Rešitve ni elektroliti. To je pomembno za nizko prevodnost. Raztopina za izpiranje je običajno sestavljena iz glicina ali a sorbitol-manitol mešanica. Po izpiranju odstranjenega tkiva in zaustavitvi krise vstavi namakalni kateter. Transuretralno resekcijo mehurja lahko izvedemo tako pod splošno kot tudi lokalna anestezija. V večini primerov se postopek izvaja v bolnišnici in vključuje večdnevno bivanje. Pred posegom je potrebnih več preiskav. Na primer, treba je pojasniti bolnikovo stanje in ali delno oz splošno anestezijo je bolj primerno. Trajanje transuretralne resekcije je 20 do 60 minut. Odvisno od obsega in širjenja tumorja na mehurju. Na začetku postopka zdravnik vstavi togi resektoskop do bolnikovega sečnega mehurja. Nato se odstrani sumljivo tkivo, katerega pregled poteka v laboratoriju. Ta postopek omogoča tudi določitev, v kateri fazi je tumor. Če transuretralna resekcija zadostuje za zdravljenje, se tumorsko tkivo odstrani z električno zanko. Ker se med resekcijo lahko razvijejo tumorske celice, ki prosto plavajo naokoli, kemoterapija je treba dati po transuretralni resekciji. V nasprotnem primeru se lahko te celice ponovno vzpostavijo v tkivu sečnega mehurja in povzročijo nov tumor. Zdravljenje je treba opraviti v 24 urah, sicer ni več koristno. V nekaterih primerih lahko tumor že v celoti odstrani biopsijo. To nato odpravi potrebo po nadaljnjem kirurškem posegu.
Tveganja, neželeni učinki in nevarnosti
Transuretralna resekcija sečnega mehurja je povezana z določenimi tveganji. Sem spadajo na primer poškodbe sečnica med vstavitvijo resektoskopa. Kot možna posledica obstaja tveganje za zožitev sečnica. V najslabšem primeru lahko to povzroči, da se urin vrne nazaj proti ledvicam. Poleg tega bakterije lahko zaradi postopka okuži sečil in povzroči okužbo. To je potem treba zdraviti antibiotiki. Drug možen zaplet je sindrom TUR. To je pomanjkanje natrijev kot tudi Obseg obremenitev zaradi izpiranja hipotoničnih namakalnih tekočin. Kot rezultat, obstaja stres o kardiovaskularni sistem, kar lahko celo vodi desno srce neuspeh. Sindrom TUR je opazen zaradi nemira, zmedenosti, slabost in bruhanje. Obstaja tveganje za inkontinenco zaradi poškodbe zunanjega sfinktra. Tako nujna inkontinenca ni nenavadno. Povzročajo ga pooperativni edemi, draženje mehurja ali okužba. Druga mogoča tveganja transuretralne resekcije vključujejo retrogradno ejakulacijo, mehur vratu skleroza in vnetje mod or epididimis. Trpijo tudi nekateri moški bolniki erektilna disfunkcija.
