Diagnoza | Impingement sindrom

Diagnoza

Bolniki običajno trpijo zaradi bolečina neodvisno od gibanja, ki se - če tudi na burzah kaže vnetje - lahko pojavi tudi v mirovanju in ponoči. Če se izvaja pritisk na sprednji sklepni prostor na območju tuberkule majus in drugih preiskovalnih točk, se imenuje tlak bolečina pojavi. Dviganje roke proti uporu boli tudi pri dvigovanju v območju med 60 in 120 °.

To je znano kot tako imenovani "boleč lok" ali "boleč lok". Poleg tega obstajajo še drugi funkcionalni testi, ki posebej stiskajo rotacijska manšeta spodaj akromion. bolečina se lahko zmanjša z vbrizgavanjem a lokalni anestetik pod akromion.

Če roke še vedno ni mogoče dvigniti, čeprav je neboleča ali zmanjšana bolečina, poškoduje rotacijska manšeta območje. Da bi lahko natančno ocenili obseg bolezni, je potrebna kostna struktura ramenski sklep je mogoče oceniti s pomočjo Rentgen nadzor. Oblika akromion in položaj Glava of nadlahtnica ali morebitno poapnitev rotacijska manšeta, ki še posebej kažejo na obrabo, je treba oceniti. Obstaja tudi možnost ultrazvok pregled ali slikanje z magnetno resonanco. Možno je oceniti stanje rotacijske manšete in velikost burse brez stranskih učinkov s pomočjo ultrazvok pregled.

študije

Med Zdravniški pregled, lahko izpraševalec včasih povzroči bolečino s pritiskom na prednji sklepni prostor. Tudi poskus dviganja roke čez stran proti odpornosti povzroča bolečino. Če je polmer gibanja stranske roke dvignjen (Ugrabitev) si predstavljamo kot polkrog, bolečina je običajno med 60-120 °. Še posebej na tem območju tetiva supraspinatusa se nahaja v zgoraj omenjeni zožitvi in ​​ta pojav imenujemo "boleči lok".

Da bi preverili diagnozo impingement sindrom, lahko se izvede tudi tako imenovani test izklopa. To vključuje injiciranje a lokalni anestetik pod višino ramen. Če po tem še vedno ni mogoče dvigniti roke, je bila rotacijska manšeta morda poškodovana.

Sonografija, rentgensko slikanje in slikanje z magnetno resonanco (Marnetova resonanca) se uporabljajo kot instrumentalni pregledi, če impingement sindrom je osumljen. Tetivo lahko optično preberemo, da ne poapne, izmerimo velikost burse in ocenimo rotatorno manšeto. Z rentgenskimi žarki lahko ocenimo položaj in konfiguracijo kostnih struktur ter izmerimo razdaljo med akromionom in humeralno Glava (akromio-humeralna razdalja), kar kaže na prisotnost impingement sindrom če je dolga manj kot 10 mm.

Poleg tega so na območju tetive vidna tudi poapnela področja v tetivi Rentgen. Slikanje z magnetno resonanco ponuja informacije o anatomiji in patologijah ramenski sklep, zlasti v primerih, ko diagnoza ni jasna. Preskus udarca po Hawkinsu je ortopedski test, ki lahko kaže ali ovrže sindrom udarca.

Test se uporablja predvsem, kadar obstaja sum na ortopedsko bolezen ramenski sklep ali na območju nadlaket. Hawkinsov test se opravi tako, da pacient stoji ali sedi pred izpraševalcem in ustrezna roka sproščeno visi ob telesu. Preiskovalec z eno roko prime pacientov komolec zapestje z drugim.

Najprej je roka upognjena za 90 stopinj v ramenskem sklepu, nato roka v komolčni sklep. Nato pacient drži roko v iztegnjenem položaju pred seboj. Nato izpraševalec premakne brisalec vetrobranskega stekla, podoben pacientovi roki, gor in dol, pri čemer izvede pasivno rotacijo v ramenskem sklepu od 130 do 145 stopinj.

Ta kombinacija gibov povzroči vse večje zožitev na območju ramenskega sklepa. Če je ta sklep že stisnjen zaradi udarnega sindroma, bo bolnik sporočil simptome. Zlasti na koncu gibanja nihala je bolečina, ki jo kaže Hawkins, pozitivna in močno kaže na sindrom udarca.

Hawkinsov test se imenuje negativni, če zaradi zgoraj opisanih zaporedij gibov ne pride do bolečine v gibanju. Če je Hawkinsov test negativen, je sindrom udarca skoraj nemogoč. V zelo redkih primerih je test lahko negativen kljub prisotnosti impingement sindroma.

Še posebej blagi tečaji ali zelo zgodnje faze pogosto povzročijo, da je Hawkinsov test negativen, čeprav je prišlo do patološkega zoženja ramenskega sklepa. Hawkinsov test je eden najpomembnejših ukrepov pri diagnosticiranju impingement sindroma, skupaj s slikovnimi postopki, kot so ultrazvok ali rentgenski žarki. Test je hiter, nič ne stane in daje visoko diagnostično oceno v primerjavi s sevom. Če imajo pacienti anatomsko velike prostore na območju ramenskega sklepa, je lahko Hawkinsov test tudi negativen, če je pri treningu to oviranje. Nasprotno pa v tem primeru pozitiven Hawkinsov znak kaže na že napreden sindrom udarca.