Trajanje | Impingement sindrom

trajanje

Impimement je običajno proces, ki se razvija z leti. Zaradi kroničnega vnetnega procesa se zoži pod akromion (Fornix humeri) se počasi, a vztrajno oblikuje. V določenem trenutku postane to zoženje za prizadetega tako boleče in problematično, da poišče zdravniško pomoč.

Z zdravili, fizioterapijo, ultrazvok, toplota in mraz, elektroterapija in drugih pristopov je možno konzervativno zdravljenje. Ker je treba vnetje odstraniti iz subakromialnega prostora, lahko traja do 3 mesece, da dosežemo popolno osvoboditev od simptomov. Vendar pa je to odvisno tudi od tega, kako dolgo vnetje obstaja in obseg škode, ki je nastala. Povsem verjetno je, da bo po 3-4 mesecih konzervativne terapije morda potrebna operacija. V tem primeru simptomi v idealnem primeru izginejo po 4-6 tednih nadaljnjega zdravljenja.

Simptomi Impingement sindroma

Če ima pacient utemeljen sum, da ima impingement sindrom, ponavadi se pritožuje nad zmerno do hudo ramo bolečina v zgodnjih fazah bolezni. V zgodnjih fazah trčenja je bolečina je skoraj izključno povezan z gibanjem. To ponavadi sproži tako imenovani boleči lok.

V tem pojavu, ki je znan tudi kot "boleč lok", sprva ni bolečina ko je roka dvignjena pod kotom 90 stopinj. To je posledica dejstva, da je prostor v akromion je običajno še vedno dovolj in mišice v ramenski sklep niso zoženi. Če roko dvignemo pod kotom približno 60 stopinj, se prostor v predelu ramen vedno bolj zoži in začne se bolečina.

Če roko dvignemo bolj vstran in doseže preko 120 stopinj, se prostor v predelu ramen spet poveča in bolečina se spet zmanjša. Klasično menjavanje svobode pred bolečino in ponovne svobode pred bolečino, ko roko dvignemo po koščkih, že močno kaže na prisotnost impingement sindrom, saj nobena druga ortopedska klinična slika ne kaže tako značilnega razvoja bolečine. Če je napreden impingement sindrom, prostor v predelu ramen je že tako ozek, da že najmanjši gibi v predelu rok vodijo v bolečino.

Posebej izraziti udarni sindromi lahko povzročijo tudi tako imenovano bolečino v mirovanju. Posebej značilna je bolečina v rami ponoči, ki je pogosteje hujša kot podnevi. Pri naprednih sindromah udarcev se pojavijo tudi nočne bolečine, zlasti kadar bolnik leži na oboleli rami.

V tem primeru lahko pride tudi do hude bolečine, tudi če roka ni premaknjena. Poleg klasičnega dviga roke, ki vodi do zgoraj opisanih simptomov trčenja, je možno, da se bolečina sproži tudi pri vrtenju roke. Vrtenje v ramenski sklep se razume kot zunanja rotacija dlani ali notranja rotacija.

Po eni strani je bolečina v predelu zoženega ramenskega območja opisana kot točna, lahko pa tudi v nadlaket v smeri roke ali čez ramo proti Glava. Poleg bolečine je lahko okrnjeno tudi gibanje v roki. Na primer, pri hudem udarnem sindromu je dviganje roke in obračanje navzven mogoče le v omejenem obsegu ali pa je sploh ni več mogoče izvajati. V nekaterih primerih so opisane tudi občutljive motnje na koži v predelu ramen.