Podaljšanje čeljustne kosti (distrakcijska osteogeneza)

Motnja osteogeneze (sinonim: kalus distraction) je kirurški poseg, katerega dobesedni prevod že razlaga postopek: nova tvorba kosti s potegom narazen. Po bioloških procesih celjenja po zlomih (zlomljenih kosti), nova proizvodnja kostne snovi v Zlom vrzel dosežemo tako, da med seboj odstranimo kostne drobce. Po naključnem zlom kosti, mehka tkiva, ki obdajajo lomno režo, reagirajo z novo tvorbo kosti in posod, pod pogojem, da kostni drobci niso stoodstotno pritrjeni v prvotnem položaju drug na drugega, vendar ostane ozka reža. To se imenuje sekundarno celjenje kosti, saj je treba najprej oblikovati novo kostno snov, ki bo premostila vrzel. V Zlom vrzel, tako imenovana kalus (sopomenke: kostni kalus; Zlom kalus; fracture callus) tvorijo osteoblasti (celice, ki proizvajajo kosti). Ta se v nekaj tednih spremeni v mineralizirano kost in je nato rentgensko vidna.

Indikacije (področja uporabe)

Distrakcijska osteogeneza se uporablja v različnih kirurških specialitetah. Zobni implantologija letovišča v kalus postopek odvračanja pozornosti, kadar ni dovolj alveolarne kosti (kostni del čeljusti, kjer so bile korenine zob prej zasidrane, v nasprotju z dnom čeljusti, na katerem je podprta alveolarna kost), da se namesti dovolj velik vsadek. Uporablja se za povečanje alveole pred namestitvijo vsadka (povečanje količine čeljustne kosti predhodno podprti zobje pred namestitvijo vsadka).

Kontraindikacije

Ti lahko izhajajo iz zgoraj omenjenih zapletov:

  • Če ustne higiene ni mogoče izboljšati predoperativno (pred operacijo), je treba pričakovati veliko tveganje za okužbo
  • Nizka skladnost bolnika (bolnik se ne drži potrebnih vedenjskih ukrepov), npr. V primeru zlorabe alkohola
  • Slabo prilagojena sladkorna bolezen
  • Imunska pomanjkljivost (močno oslabljena imunska obramba), na primer med zdravljenjem z imunosupresivi
  • Pri močnih kadilcih se močno poveča tveganje za okužbo
  • Pri terapiji z bisfosfonati in radioterapiji revaskularizacija (novo nastajanje krvnih žil) poteka le s težavo

Pred operacijo

  • Pacient je vnaprej obveščen o alternativnih kirurških tehnikah ter tveganjih in zapletih. Načrtovanje temelji na predoperativni radiografiji in ob upoštevanju vseh parametrov tveganja, ki so lahko prisotni v bolnikovem zdravstvena zgodovina (anamneza).

Kirurški postopek

Za motečo osteogenezo operacija izkorišča načelo sekundarnega celjenja kosti. Stisni se lomna reža, ki jo kirurško ustvari osteotomija (kirurški prerez kosti ali izrezovanje kostnega dela), da nastane kalus ali kost. Poleg tega na umetno ustvarjeno režo deluje nadzorovana vlečna sila s posebno napravo, pritrjeno na kostne drobce (kostni drobci na obeh straneh reže), tako imenovani distraktor, tako da se zlomijo površine zlomov ( oddaljili drug od drugega, jih ločili) nadzorovano za približno 0.8 mm do 10 mm na dan. S to natančno izmerjeno dnevno motečo razdaljo se reža neprekinjeno premosti z novim kalusom, tako da se doseže enakomerno podaljšanje zadevne kosti. Postopek je razdeljen na dva kirurška posega v presledkih približno 12 tednov in vmesno fazo tvorbe nove kosti:

1. faza: osteotomija in namestitev motilca.

  • Lokalno anestezija (lokalna anestezija).
  • Natančnost: sluznica preko kostnega dela, ki ga je treba mobilizirati, se loči od kostne površine samo na alveolarnem odcepu (del čeljusti, kjer se nahajajo predelki zob = alveoli) in bukalno (proti licu). Ustni (obrnjen proti ustne votline) sluznica mora dobavljati kostni fragment, ki ga je treba premikati po njej kri plovila.
  • Osteotomija (kirurško rezanje kosti ali izrezovanje kostnega dela) kostnega fragmenta (kirurško ustvarjanje umetne lomne reže), ki ga je treba premakniti, ustni pedikul na sluznica ne sme biti prizadeta.
  • Pritrditev (pritrditev) motilca z zatiči ali vijaki na drobce, ki ga je treba premakniti, in na čeljust, ki ostane stabilna, čez mesto ločevanja.
  • Zapiranje ran s slino s šivi

2. faza: faza počitka

5 do 7 dni, celjenje ran lahko nadaljuje brez aktiviranja motilca. V fazi mirovanja se začne tvorba kalusa z osteoblasti in revaskularizacija (tvorba novih posod). 3. faza: motnja kalusa

Motilnik se aktivira dvakrat na dan preko nastavljenega vijaka, ki štrli iz sluznice, tako da se površine zlomov motijo ​​od 0.8 mm do 1 mm na dan. Če se aktivira manj, prezgodaj okostenelost pojavi; če je nastavljeno preveč, osteoblasti ne morejo tvoriti dovolj kalusa, da bi premostili vrzel. Motenje se nadaljuje, dokler alveolarna kost ne doseže zadostne višine. 4. faza: retencijska faza:

Približno 12 tednov je predvidenih za stabilizacijo rezultatov motenj in oblikovanje kostnih struktur. 5. faza: kirurško odstranjevanje motilca

Po radiografskem nadzoru procesa celjenja je motilec izpostavljen in odstranjen, spet pod lokalno anestezija, rano pa zapremo s šivi slina-dokaz. V vsakem primeru je treba načrtovano namestitev vsadka izvajati v presledkih od enega do dveh tednov, da se zmanjša tveganje za okužbo.

Po operaciji

  • Počitek: po kirurških posegih mora pacient poskrbeti za kirurško območje z uživanjem mehke hrane. Čeprav se ta omejitev razteza le nekaj dni po drugi operaciji, se je po prvi operaciji po možnosti treba izogibati pretrdi in žvečilni hrani, dokler se ne zadrži.
  • Ustna higiena: dosledno je treba izvajati ustrezna navodila, na primer temeljito čiščenje zob z izključenim kirurškim območjem, namesto razkuževanja izpiranj, npr. klorheksidin diglukonat.
  • Po krvavitvi: kri kroženje- promocijske dejavnosti se morajo vzdržati (šport, kofeinske pijače, alkohol).

Možni zapleti