Pomanjkanje joda med nosečnostjo | Pomanjkanje joda

Pomanjkanje joda med nosečnostjo

Med nosečnost in dojenje potreba po joda se poveča, ker mora materino telo ne samo sebe, temveč tudi nerojenega ali novorojenčka oskrbeti z dovolj joda. V nosečnost laktacijo težje prevzeti joda s hrano zaradi povečane potrebe po jodu. Nosečnice in doječe matere naj zato zaužijejo od 150 do 200 mikrogramov joda dnevno.

Že v 12. tednu nosečnostje Ščitnica nerojenega otroka začne proizvajati hormoni. Ščitnica hormoni so nujno potrebni za telesno in duševno zorenje. An pomanjkanje joda pri novorojenčku povzroča motnje Ščitnica Funkcija.

Posledica je lahko Icterus neonatorum prolongatus, kar pomeni, da zlatenica novorojenčka vztraja dlje kot pri otrocih brez pomanjkanje joda. Novorojenčki z pomanjkanje joda so tudi leni za pitje, pogosteje trpijo zaradi zaprtje in se premaknite manj. Možno je, da refleks mišic, npr refleks tetive pogačice, so šibkejši.

Popkovne kile so pogostejše pri motenem delovanju ščitnice zaradi pomanjkanja joda kot pri novorojenčkih s popolnoma funkcionalnim Ščitnica. Pomanjkanje joda med nosečnostjo povzroča hipotiroidizem, v nadaljnjem poteku bolezni izguba sluha, razvijejo se motnje govora, zastoj v rasti in duševna zaostalost. Umska zaostalost je tako izrazita že po treh tednih, da razdalja do normalno razvitih otrok ni več dohiteva.

Iz tega razloga vsako novorojenčko v Nemčiji testirajo na slabo delovanje ščitnice (npr. Zaradi pomanjkanja joda). A golša ali struma opisuje povečanje ščitnice in je najpogostejša endokrina motnja. Na območjih, kjer primanjkuje joda, ima do 30% odraslih pomanjkanje joda golša.

Goiter se lahko pojavi pri različnih boleznih ščitnice, med njimi je tudi pomanjkanje joda. Pomanjkanje joda aktivira rastne dejavnike v ščitnici, celice ščitnice se delijo, oblikuje se več celic in otekanje ščitnice pojavi. Zaradi pomanjkanja joda manj ščitnice hormoni se proizvajajo.

Pomanjkanje ščitnični hormoni vodi do povečane rasti celic ščitnice s sproščanjem TSH (ščitnični stimulirajoči hormon, glej zgoraj), zato posamezna celica postane večja. Oba mehanizma prispevata k nastanku golše. Goiter lahko povzroči občutek pritiska ali grudic grlo.

Majhen golša običajno ne povzroča težav, medtem ko lahko velik golša premakne sapnik in ovira dihanje. Možno je tudi, da hrustanec od sapnik je poškodovana in razgrajena (traheomalacija). Sčasoma se povečana ščitnica predela na vozličasto predelavo, kar lahko privede do razvoja avtonomne ščitnice.

Avtonomno vozlišče proizvaja ščitnični hormoni brez podrejanja običajnemu regulativnemu krogu telesa. Treba je operirati veliko in vozlasto golšo, pa tudi golšo, ki ovira druge organe v vratu ali golša, ki se po operaciji ponovno pojavi. Goiter, ki ga povzroča pomanjkanje joda, je v mnogih primerih simetričen in mehak. Ščitnica lahko z oblikovanjem golše ohrani dober metabolični položaj. Povečana ščitnica, ki pa proizvaja normalno količino hormonov, se imenuje evtiroidna golša.