Pooperativna oskrba je oskrba pacienta po (lat. Post) operaciji. Začne se takoj po operaciji v tako imenovani sobi za okrevanje, nato pa se nadaljuje na ustreznem oddelku ali doma. Trajanje in obseg oskrbe sta zelo različna in nanjo močno vpliva resnost operacije, pa tudi splošna stanje bolnika. Tako se bodo zdravi in sposobni bolniki po isti operaciji okrevali hitreje kot bolniki s številnimi osnovnimi boleznimi, ki jim te bolezni že porabijo.
V bolnišnici
V bolnišnici se pooperativna oskrba začne takoj po operaciji v sanacijski sobi, ki je v večini primerov neposredno povezana z operacijskimi dvoranami. Pacient običajno ostane tam nekaj ur, preden ga lahko pripeljejo nazaj na oddelek. Oskrba v tem trenutku je osredotočena na spremljanje bolnikove vitalne znake, zato je standard oskrbe spremljanje kri pritisk, srce hitrost in dihanje, negovalno osebje pa poskrbi predvsem za potrebne infuzije in zdravila proti bolečinam za pooperativno bolečina ali pa dajte tudi kisik, če bolnik čuti zasoplost.
Če stanje poslabša, pomembno je, da ekipa pooperativne oskrbe pozna posebne nujne ukrepe in jih pravočasno sproži. Osebje v sanacijski sobi je običajno zelo dobro pripravljeno na takšne nujne primere. Še naprej se ukvarjajo tudi ekipe pooperativne oskrbe v sobi za okrevanje slabost in bruhanje, ki se pogosto zgodi po anesteziji, in poskrbite, da se steklenice z urinom zavržejo.
Poleg tega je pri pooperativni oskrbi pomembno, da poznamo različne drže ali jih izvajamo po zdravnikovih navodilih, kajti glede na operacijo bolnik nekaterih položajev morda ne bo sprejel in so v najslabšem primeru izjemno škodljivi. Upoštevati je treba tudi potrebe pacienta, vedno pa je treba usmeriti na najbolj udoben in najmanj boleč položaj za pacienta. Te posebnosti namestitve bolnika je treba upoštevati pri celotni pooperativni oskrbi zunaj sobe za okrevanje.
Namen in skoraj najpomembnejša naloga pooperativne oskrbe v sobi za okrevanje je poleg okrevanja po anesteziji in operativni ter splošni oskrbi tudi zgodnje odkrivanje zapletov. V tem primeru je še posebej pomembno odkriti kri izguba zaradi pooperativne krvavitve v zgodnji fazi. Tu se osredotočamo predvsem na opazovanje odtokov in katetrov, povojev ali drugih fizičnih znakov.
Poleg tega je pri pooperativni oskrbi pomembno poznati različne položaje ali jih izvajati po zdravnikovih navodilih, saj pacient glede na operacijo določenih telesnih položajev morda ne bo zavzel in je v najslabšem primeru izjemno škodljiv. Upoštevati je treba tudi potrebe pacienta, vedno pa mora biti namenjen najbolj udobnemu in najmanj bolečemu položaju za pacienta. Te posebnosti namestitve bolnika je treba upoštevati pri celotni pooperativni oskrbi zunaj sobe za okrevanje.
Namen in skoraj najpomembnejša naloga pooperativne oskrbe v sobi za okrevanje je poleg okrevanja po anesteziji in operativni ter splošni oskrbi tudi zgodnje odkrivanje zapletov. V tem primeru je še posebej pomembno odkriti kri izguba zaradi pooperativne krvavitve v zgodnji fazi. Tu se osredotočamo predvsem na opazovanje odtokov in katetrov, povojev ali drugih fizičnih znakov.
Po koncu tega obdobja je bolnik premeščen na svoj oddelek ali, če je njegov stanje poslabša, je premeščen na oddelek za intenzivno nego. Glede na bolnikovo stanje in zdravnikova navodila lahko tudi novopečeni bolnik prvič zapusti posteljo, vendar na začetku običajno le v prisotnosti negovalnega osebja. Kar zadeva osebno higieno, bi moralo ponuditi negovalno osebje ustna higiena pacientu tudi ponuditi umivanje, da bi povečali njegovo počutje in ponovno spodbudili neodvisnost.
Pri umivanju je kirurško območje v večini primerov običajno izpuščeno. Podpirati je treba oblačenje in preoblačenje, pri čemer je treba pacientovo bolečina in omejitve stresa je treba vedno upoštevati kmalu po operaciji. Pri posteljah, na primer po zelo resnih operacijah, je treba razviti razvoj t.i. dekubitus, odmiranje kože in podkožja po predolgem stresnem obdobju je treba preprečiti v pooperativni oskrbi. Najpogostejša področja so pete ali zadnjica, če so v nenehnem stresu, ko ležijo, ker se gibanje ne izvaja pacient.
Redne spremembe položaja lahko preprečijo razvoj a dekubitus. Poleg tega pacienti z malo lastnega gibanja, npr koma, pogosto tvegajo razvoj a tromboza in jih je treba zdraviti s posebnimi zdravili in pregledati noge, če so možne tromboze. Glivične okužbe se lahko hitro razvijejo v usta če se hrana ne uživa oz želodec vsebina lahko v ležečem položaju vstopi v pljuča in povzroči pljučnica.
dobro ustna higiena negovalno osebje lahko pogosto prepreči okužbo z glivicami. Zaradi ležečega položaja in pomanjkanja gibanja lahko tudi črevesno gibanje hitro postane neuravnoteženo, kar povzroči popoln zastoj črevesja z zaprtje (lat.: zaprtje).
Veliko pitja, masaž ali klistirjev in drugih zdravil mora nato spet spodbuditi črevesne gibe. Da bi pozorno spremljali stanje prebavil, ima tako imenovano uravnoteženje vlogo pri pooperativni oskrbi. To opisuje natančno dokumentacijo gibanja črevesja (čas, doslednost, Vonj…), Možno bruhanje, pitje in količine urina.
Da bi zagotovili zgodnje odkrivanje zapletov, kot so pooperativne krvavitve, se pooperativna oskrba nadaljuje z opazovanjem v sobi za okrevanje in rednimi pregledi vsebine odtoka in povojev. Od bolečina se ne pojavi le takoj po operaciji, nadaljevanje nadzora bolečine je še ena komponenta, ki je del celotne pooperativne oskrbe. Negovalno osebje mora bolniku zagotoviti informacije in navodila, kaj naj opazuje doma, po možnosti v pisni obliki.
Če je zdravstvena nega potrebna, jo lahko organizirajo s pomočjo bolnišnične socialne službe. Kaj pomoč kar je morda potrebno, na primer posteljo za nego, rolator, nočni stol, pripomočke za hojo itd. lahko dobite tudi v trgovinah z medicinsko oskrbo.
Nabava le-teh pomoč iskanje ustrezne zdravstvene nege pa se mora začeti že v zgodnji fazi, tako da je vse pripravljeno za bolnikovo življenje doma, ko je odpuščen. Doma veljajo podobni pogoji kot za pooperativno oskrbo v bolnišnici. V primeru opozorilnih znakov, kot so povišana telesna temperatura, je treba nujno obvestiti zdravnika, saj razmere po operaciji zlahka dopuščajo kalčki vstopiti v telo bodisi s samo operacijo bodisi zaradi pooperativnih težav, kot so dolgotrajne prezračevanje, urinski katetri ali celo pljučnica.
Vsi povzročajo povišana telesna temperatura in jih je treba zdraviti antibiotiki v kratkem času. Prvi ukrepi, ki jih mora izvajati negovalno osebje, so telečni obkladki, hladni napitki ali hlajenje. Tako kot negovalno osebje v pooperativni oskrbi v bolnišnici morajo biti tudi sami bolniki, njihovi svojci in negovalno osebje pozorni na odvajanje blata in vedenje urina, da se zavedo črevesne oz. ledvice disfunkcija v zgodnji fazi.
Pozicioniranje mora biti izvedeno podobno kot v bolnišnici, čeprav je treba v težkih primerih to predati negovalni službi. Če svojci ali bolnik sam opazijo znake zapleta rane ali pokrvavitve, na primer, če je drenaža nenavadno polna, je obloga prepojena s krvjo ali če se pojavita tudi omotica in bledica, se je treba takoj posvetovati z zdravnikom. Nadzor nad ranami in spremembe povojev je treba nadaljevati strogo v skladu z navodili, da lahko katero koli zdravijo celjenje ran motnje ali vnetja pravočasno. Ker je celoten postopek oskrbe zapleteno vprašanje, zlasti po večjih operacijah, bi bilo treba začasno napotiti negovalno službo razmisliti zelo radodarno, saj gre za znatne napore samo svojcev in jih zelo hitro pripelje do svojih meja.
