Levomepromazin je učinkovina, ki ponuja veliko širši spekter uporabe, kot večina ljudi domneva ali pozna. Čeprav spada predvsem v nevroleptiki, ima učinčne lastnosti, ki omogočajo njegovo uporabo tudi na drugih medicinskih področjih. To še posebej velja za neželene učinke tega sredstva, vendar njegova uporabnost še ni bila
Kaj je levomepromazin?
Čeprav levomepromazin predvsem pripada nevroleptiki, ima učinkovite lastnosti, ki omogočajo njegovo uporabo tudi na drugih medicinskih področjih. Levomepromazin po svoji strukturi spada med fenotiazine. Kemično gre za tako imenovano "triciklično spojino". Srednji obroč te spojine je heterocikel, ki ima dušik atom in tudi a žveplo atom. Fenotiazin, ki je aktivna skupina levomepromazina, je osnova za različne droge, ki se uporabljajo predvsem kot nevroleptiki. Fenotiazini imajo lahko različne strukture, zato so razdeljeni v tri skupine:
1. alifatski fenotiazini,
2. piperidini in
3. piperazini. Levomepromazin je nevroleptik z nizko močjo. Kot vsi drugi ustrezni derivati fenotiazina ima tudi levomepromazin posebno lastnost, ki se poleg prvotne uporabe uporablja tudi v medicini. Običajno je levomepromazin, če se bolnik ne odzove paradoksalno na vnos, zelo utrujen. Zato je levomepromazin v splošnem predpisan tudi kot zdravilo za spodbujanje spanja v primerih nastopa spanja in motenj vzdrževanja spanja ter sedacijo.
Farmakološko delovanje
Levomepromazin je fenotiazin tricikličnega tipa in je medicinsko razvrščen kot nevroleptik z nizko močjo. Blokirajo uporabnikove dopamin receptorji. Ti se nahajajo v presinaptičnem in postsinaptičnem območju, pa tudi neposredno na telesih celic. Vendar pa ni samo enega dopamin receptorja, ampak cela skupina različnih receptorjev, ki skrbijo za obdelavo dopaminsko odvisnih impulzov. Približno te dopamin receptorje delimo na D1 - in D2 receptorje. Levomepromazin učinkuje predvsem na receptorje D2 in se zato imenuje dopaminski antagonist. Predvsem cilja na postsinaptične receptorje v mezolimbični možganski skorji, tako da jih blokira in s tem blaži učinek endogenega nevrotransmiter dopamin. Levomepromazin je nevroleptik z nizko močjo z le blagimi antipsihotičnimi učinki. Vendar močna pomirjevalo komponenta se uporablja kot terapevtski učinek pri njegovi uporabi. Šibek učinek proti psihoza ni mogoče doseči niti z večjimi odmerki. To v tem primeru samo sešteva neželene stranske učinke, saj višji odmerek stimulira tudi tiste receptorje, ki prvotno niso bili namenjeni obravnavi.
Medicinska uporaba in uporaba
Levomepromazin spada med fenotiazine in je nevroleptik z nizko močjo. Uporablja se predvsem kot zdravilo za zdravljenje anksiozne motnje, nemir in v stanju vznemirjenosti. Predpisano je tudi kot zdravilo za spanje motnje spanja, saj ima močno pomirjevalo komponenta. Poleg tega se uporablja kot dodatno zdravilo za kronično zdravljenje bolečina. Nevroleptiki se uporabljajo predvsem v shizofrenija terapija ker imajo antipsihotike in pomirjevalo lastnosti. Vendar je antipsihotični učinek levomepromazina prešibak, zaradi česar je neprimeren kot edino zdravilo za zdravljenje psihoz. Za takšne klinične slike obstajajo nevroleptiki z močnejšimi antipsihotičnimi učinki. Nevroleptiki so glede na različne mehanizme delovanja razdeljeni v dve generaciji. Levomepromazin skupaj z promethazin, je kategorizirana kot 1. generacija. Levomepromazin je morda znan kot zdravilo s trgovskim imenom „Neurocil“. Promethazine se običajno prodaja pod imenom Atosil. Pa čeprav oboje droge spadajo v 1. generacijo nevroleptikov z nizko močjo, v medicini se ne uporabljajo izključno enakovredno, saj se obe zdravili razlikujeta v določenih mehanizmih delovanja. duševna bolezen in njeni učinki kot uspavalna tableta, pa tudi na terapija kroničnih in akutnih alergij, ker je npr promethazin, ne spada v skupino nevroleptikov z nizko močjo, ampak tudi v skupino antihistaminiki. Zato se lahko v določenih odmerkih uporablja kot sredstvo proti bolečinam.
Tveganja in neželeni učinki
Levomepromazin, tudi v terapevtskih odmerkih, kot večina droge, žal nima le pozitivnih in izrecno želenih učinkov. Upoštevati je treba tudi, da imajo receptorji, na katere mora to zdravilo ciljati in na katere vpliva, posamezno občutljivost. To še posebej velja pri uporabi zdravil, ki vplivajo na procese in kemikalije v možganov. Neželeni učinki, zlasti tukaj, imajo lahko usodne posledice za življenjske funkcije in vedenje uporabnika. Glavno tveganje je, da se lahko bolnik paradoksalno odzove na levomepromazin. To pomeni, da se že obstoječi nemir, tesnoba ali vznemirjenost močno poveča ali povzroči, če se na primer zaradi anti-mimetičnega učinka proti slabost ali v primeru alergij. Poveča se seveda tudi tveganje za neželene učinke, odvisno od stopnje odmerjanja. Preveliko odmerjanje, bodisi namerno ali nenamerno, ima lahko daljnosežne posledice. Nemirnost in vznemirjenost sta lahko še vedno bolj neškodljivi posledici. Že zaradi majhnega prevelikega odmerjanja lahko uporabnik postane intenziven, odvisno od občutljivosti njegovih receptorjev, tako masiven srčne aritmije in dihal depresija lahko tudi sproži, na primer. Seveda, kot pri vseh drugih zdravilih, tudi tu obstaja nevarnost absolutne nestrpnosti, ki lahko povzroči alergijske reakcije in celo alergijo šok.
