Gustometrija (sopomenke: ključi test, preizkus okusa, preizkus okusa) je diagnostični postopek, ki se uporablja v ušesu, nosin zdravilo za grlo za preizkus občutka ključina primer za odkrivanje lezij živcev (poškodbe živcev). Gustometrija se izvaja z uporabo različnih ključi snovi na več lokacijah na jezik, da bi lahko zagotovili natančno oceno različnih vej senzoričnega živca obrazni živec in glosofaringealni živec v jezik območje (občutek okusa pri ljudeh med drugim izhaja iz funkcije dveh živci, od katerih se nekatera živčna vlakna nahajajo v jezik). Pri uporabi gustometrije obstajajo različne različice z različnimi načini izvedbe. Gustometrijo lahko v diagnostiki uporabimo kot subjektivno ali objektivno metodo. Poleg tega obstajajo različne metode, ki povzročajo draženje okusnih receptorjev jezika.
Indikacije (področja uporabe)
- Gustometrijo lahko izvedemo za vsako subjektivno okvaro občutka okusa, da ugotovimo, ali gre za lezijo živca in kje se nahaja.
- Poleg teh perifernih lezij (poškodbe zunaj možganov), lahko pride tudi do motenj, ki jih povzroča poškodba možganske strukture v Ljubljani Parkinsonova bolezen or Alzheimerjeva bolezen, tako da se motnja okusa (disgevzija) lahko šteje za zgodnji simptom bolezni.
- Drugo področje uporabe gustometrije je testiranje stranskih učinkov droge, saj lahko veliko zdravil povzroči spontano zmanjšanje občutka okusa.
- Poleg tega so številne presnovne bolezni, kot so sladkorna bolezen mellitus tipa 1 in 2 lahko povzročita tudi zmanjšan občutek okusa, tako da lahko odkrita hipogevzija (zmanjšanje občutljivosti okusa) služi kot indikator (indikator) za nadaljnje diagnostične postopke.
Postopek
Načelo gustometrije je funkcionalno testiranje občutka okusa s stimulacijo občutljivih živčnih končičev, ki nastanejo na primer z nanašanjem arom na površino jezika. V gustometriji ločimo tri superskupine:
- Klasična gustometrija ali kemogustometrija: pri tej metodi se na bombažne palčke nanesejo snovi z intenzivnim okusom in jih položijo na določena področja pacientovega jezika. Občutek okusa preizkusimo z vzorci štirih okusnih lastnosti: sladkega, kislega, grenkega in slanega. 10 odstotkov glukoze raztopina (odstotek odraža količino glukoze v preskusni tekočini), 7.5 in 15-odstotna raztopina NaCl (fiziološka raztopina) ter 5- in 10-odstotna raztopina citronska kislina in 1 in 5 odstotkov kinin (grenak) se uporabljajo za testiranje. Vendar se rezultati ne štejejo za zelo ponovljive zaradi možnosti simulacije ali poslabšanja (samovoljno pretirano poudarjanje simptomov bolezni, kar je posledica povečanega samoopazovanja). Zaradi možnega vpliva postopek imenujemo subjektivna gustometrija.
- Od te metode je mogoče razlikovati elektrogustometrijo: tu receptorje okusa na površini jezika stimulira konstanten tok in moč se določi, pri katerem bolnik zazna dražljaj prek receptorjev okusa. Tako določena vrednost se imenuje okusni prag in predstavlja najnižjo stimulacijo receptorjev okusa, ki vodi do občutka okusa. Čeprav se ta postopek izvaja brez uporabe vzorcev okusa, še vedno ni objektiven postopek.
- Edino objektivno testiranje okusa se opravi z merjenjem okušalnih potencialov v EEG (s spodbujanjem živca, ki se nahaja v jeziku, spremembo aktivnosti v možganov je mogoče izmeriti).
O postopku gustometrije:
- Pred dejanskim preizkusom občutka okusa pacient prosi za jezik. Po tem se opravi ščetkanje ustreznega jezikovnega področja z vatirano palčko.
- Po vsakem preizkusu kakovosti okusa se usta je treba sprati, da ne pride do lažnih rezultatov.
- Izvajanje elektrogustometrije je seveda tako, kot je opisano s stimulacijo receptorjev na površini jezika z električnimi šoki.
- Oceno občutka okusa je treba vedno opraviti s stransko primerjavo. Poleg tega, da bolnik navede, kdaj opazi draženje okusnih receptorjev, mora navesti, za katero kakovost okusa gre.
- Poleg tega je za izvedbo preiskave ključnega pomena, da pacient jezika ne vzame nazaj usta med preiskavo, saj bi to lahko občutilo okus tudi zdravo stran v primeru enostranske lezije živca.
Čeprav je zmanjšanje občutljivosti na okus mogoče razlagati kot zgodnji simptom številnih bolezni, v veliki večini primerov temelji na starostni spremembi. Poslabšanje je posledica spremembe površinske strukture jezika, ki spremlja starost. kajenje ali pretirano alkohol uživanje lahko poslabša tudi občutek okusa. Ker je hipogevzija lahko prisotna kot zgodnji simptom resne osnovne bolezni, ne smemo zanemariti rezultatov gustometrije. Tako za pacienta ključnega pomena ni prepoznavanje motnje okusa, temveč ugotavljanje vzroka motnje.
