Coxsackie virusi (sopomenke: coxsackievirusna okužba; coxsackievirusna bolezen;usta eksantem; ICD-10-GM B34.1: okužbe z enterovirusi nedoločene lokalizacije) so RNA virusi in spadajo v rod enterovirusov, družino pikornavirusov. Ločimo serotipa A in B, ki ju lahko nato razdelimo v več podskupin. Med pikornaviruse spadajo tudi poliovirusi (povzročitelj poliomielitis/otroštvo otroška paraliza) in hepatitis Virus.
Coxsackie virusi se štejejo za povzročitelje številnih različnih bolezni.
Ljudje trenutno predstavljajo edini ustrezni rezervoar za patogene.
Pojav: Okužbe se pojavljajo po vsem svetu in imajo visoko nalezljivost.
Nalezljivost (nalezljivost ali prenosljivost patogena) je velika.
Patogeni so dokaj neobčutljivi na razkužila.
Bolezen se pogosteje pojavlja v poletnih mesecih.
Prenos patogena (pot okužbe) je fekalno-oralni (okužbe, pri katerih se patogeni, izločeni z blatom (fekalijami), zaužijejo prek usta (oralno), npr. s kontaminiranim pitjem vode in / ali kontaminirana hrana). Prenos skozi dihalni trakt izločki ali okužba z brisom (npr. konjunktivitis/ konjunktivitis).
Prenos z človeka na človeka: Da.
Inkubacijsko obdobje (čas od okužbe do začetka bolezni) je v povprečju 1-2 tedna, lahko pa je 2-35 dni.
Najvišja incidenca: bolezen se pojavlja pretežno pri otrocih.
Obdobje kužnosti (nalezljivosti) se začne 2-3 dni pred začetkom bolezni in traja, dokler trajajo simptomi. Virus je mogoče zaznati v blatu do nekaj tednov.
Bolezen pušča vrsto imunosti.
Potek in napoved: Terapija je simptomatsko. Potek je običajno blag. Pri okužbah z virusom Coxsackie B opazimo zaplete. Ti lahko vključujejo meningitis (meningitis), meningoencefalitis (kombinirano vnetje možganov (encefalitis) in meninge (meningitis)) miokarditis (vnetje srce mišice), oz perikarditis (vnetje perikarda).
V Nemčiji o bolezni ni mogoče poročati v skladu z Zakonom o zaščiti pred okužbami (IfSG).
