Mišična napetost se nanaša na stanje napetosti v mišicah, imenovano tudi "tonus". To povzročajo dražljaji živčni sistem in elastičnost tkiva. Mišično napetost lahko razdelimo na aktivno in pasivno in ta proces je vedno sila, ki nasprotuje sili raztezanje utež. Interakcija med aktivnim in pasivnim stanjem vpliva na primer na splošno držo telesa in cikel krajšanja raztezanja. Če mišični tonus postane boleč, je prisotna napetost, ki je pogosto povezana s slabo držo, ki jo sproži stres ali zaradi drugih dejavnikov.
Kaj je mišični tonus?
Mišična napetost se nanaša na stanje napetosti v mišicah, imenovano tudi "tonus". Mišica je krčljiv organ, ki s krčenjem in sproščanjem zunanjih in notranjih struktur sproži celoten organizem. Zaradi tega fizičnega procesa je gibanje sploh mogoče, prav tako pa tudi funkcija posameznih organov. Brez mišične napetosti človek ne bi mogel ohraniti niti svoje vsakdanje drže. Niti sedenje niti stoje, kaj šele hoja ne bi bila mogoča. Mišična kontrakcija je mehanski proces, ki ga sprožijo živčni impulzi. Če pogledamo zelo natančno, različne beljakovine molekule v procesu preusmeriti drug v drugega. Takoj ko živci nehajte impulzirati mišico, se spet ohlapi. V bistvu so mišice sprva v tako imenovanem tonu počitka. To pomeni, da imajo mišice kljub počitku lastno napetost, pa tudi odpornost na zunanje dražljaje. V skladu s tem je mišica v mirovanju v osnovi izpostavljena sili in napetosti. To je v nasprotju z aktivnim tonusom, ki ga sproži popadki. To napetost lahko tudi izmerimo. To naredi elektromiografija, nevrološka metoda raziskovanja mišične aktivnosti. Koncentrične igelne elektrode se uporabljajo za ugotavljanje potencialnih nihanj motornih enot, snemanje posameznih mišičnih vlaken in beleženje dejanskih akcijski potencial (električna aktivnost krčne mišice). Meritev je možna tudi s pomočjo koža z uporabo površinskih elektrod, vendar je to nekoliko manj natančno.
Funkcija in namen
V medicini ločijo med aktivno in pasivno napetostjo mišic. Lastnosti materiala, anatomska struktura in položaj tkiva ter sestava mišičnih vlaken igrajo vlogo pri določanju pasivnega tona, poleg tega pa še napolnjenost praznin znotraj in zunajcelične tekočine. Kisik dovod, temperatura in kri pretok, stopnja utrujenost in vrsto stres vplivajo tudi na mišice. Mišična napetost v skeletnih mišicah nastane s krčenjem posameznih mišičnih vlaken. To ohranja raven napetosti tudi takrat, ko mišice mirujejo. Drugače je s celicami gladkih mišic, ki se trajno krčijo in povzročajo nenehno mišično napetost. Mišična napetost v mirovanju se torej nanaša na silo, s katero mišice delujejo proti uporabljeni sili. Vse skupaj nadzirajo posnetki refleksnih lokov na mišici, ki pa so nevronski procesi, ki sprožijo telesni refleks, tj. Mišično napetost.
Bolezni in bolezni
Merjenje z elektromiografija je potrebno preveriti mišično napetost pri človeku, ki se lahko poveča ali zmanjša, saj ima velik vpliv na različna področja v organizmu in na možganov, aktivnost in čustva. Nenavadne so neprijetne občutke v obliki bolečina, krči, napetost ali mišična oslabelost. Za to obstajajo številni sprožilci, ki so lahko bolj ali manj neškodljivi, a tudi bolj resni. Mišična napetost lahko vodi do povečanega bolečina, na primer v hrbtenjača. Nazaj bolečinaje zlasti veliko breme v vsakdanjem življenju in se lahko včasih pojavi zaradi najmanjših dražljajev, ki nimajo očitnega vzroka. Najpogosteje je povečana mišična napetost povezana z grozljivo aktivnostjo, stres, pomanjkanje gibanja ali nepravilna drža. Kadar je telo izpostavljeno stresni situaciji, reagira z določenimi stresnimi reakcijami, ki so sprva smiselne, ker je telo oskrbljeno z energijo. Mišice imajo številne naloge in zato zahtevajo tudi veliko energije. Med aktivnimi gibi se potreba po energiji večkrat poveča. Toplota je stranski produkt prenosa mišične energije, zato ima telesna toplota tudi vlogo pri mišični napetosti. Med dolgotrajnim stresom ostanejo mišice v nenehnem naporu in napetosti kri plovila so razširjene, dihanje se pojavlja bolj plitvo, srce utripa hitreje, mišični tonus se izjemno poveča. Ne samo hrbta, tudi hrbta vratu in prizadeta so ramena. Če povečana mišična napetost ne popusti, nastopi napetost, ki povzroča bolečino. Sposobnost osebe biti pozoren je povezana tudi z mišično napetostjo. Da bi hkrati dojemali ljudi, okolje in sebe, se morajo mišice sprostiti in napneti. Ker se nahajajo med koža in kosti, med notranjimi in zunanjimi predeli telesa, tako rekoč, svet čutov je odvisen tudi od njih in določa razmerje med zunanjimi in notranjimi razmerami, s čimer na ta način najprej omogočimo občutek in sposobnost pozornosti . Dejansko mišična napetost vpliva tudi na čustva osebe. Ko se mišice strdijo, se človek počuti napeto. Ta napetost vodi v stres in celo ustvarja tesnobo, saj na dogodke in situacije ni več mogoče reagirati sproščeno in mirno. Ko je napetost večja, dihanje je plitvo, možganov in celoten organizem se mora spoprijeti z manj kisik. Proti temu pomaga sproščanje mišic, za kar obstaja več načinov, vključno s progresivnim sprostitev tehnika po Edmundu Jacobsenu. Veliko vadbe, zavestne in globoke dihanje ali vroča kopel zadostuje tudi za ponovno zmanjšanje povečane mišične napetosti in tako lahko ustvari več notranjega miru.
