Operacija zdrsnjenega diska
Tako kot druga telesna tkiva se tudi medvretenčne ploščice neprestano obrabljajo. Ta dolgoročna škoda lahko privede do premika želatinastega jedra medvretenčni disk. Če zunanji vlaknasti obroč medvretenčni disk solze, to lahko povzroči hernijo diska.
Če je vlaknasti obroč še vedno nedotaknjen, tako da celoten disk štrli v hrbtenični kanal, govorimo o štrlenju, nepopolni herniji diska. Oboje je pogosto asimptomatsko, lahko pa tudi hudo bolečina in simptomi živčne odpovedi. Po nedavnih študijah se je število diskovnih operacij med letoma 2005 in 2010 podvojilo.
Kljub temu je na koncu 90% hernije hernije mogoče zdraviti konzervativno, predvsem z učinkovitimi učinki bolečina in fizioterapijo. Vendar je kirurški poseg nujno potreben, kadar se pojavijo resni simptomi, tako imenovane "rdeče zastave". Tu je vredno vedeti, da se mišična oslabelost ali paraliza pojavita le kot posledica hude bolezni poškodbe živcev, medtem ko se senzorične motnje pojavijo tudi ob rahlih poškodbah živcev.
Iz tega razloga "rdeče zastavice" hernije diska vključujejo predvsem naraščajočo ali nenadno ohromitev mišic, pa tudi ohromelost mehurja in rektum mišice, kar lahko povzroči trajne blato in urinska inkontinenca. Tako imenovani sindrom cauda equina je tudi opozorilni znak, ki ga je treba jemati resno. Pri tem sindromu živčne vrvice cauda equina, hrbtenjača v najnižjem delu hrbtenični kanal, so stisnjeni.
Poškodba teh živčnih vrvic povzroči predvsem senzorične motnje in mišična oslabelost v nogah. Kljub resnim zapletom in stranskim učinkom operacij na medvretenčni disk so na splošno precej redki, je treba opozoriti, da operacije vedno spremljajo določena tveganja. Ker so ti lahko zelo resni zaradi neposredne bližine medvretenčne ploščice in živci or hrbtenjača, je treba od samega začetka skrbno pretehtati potrebo po kirurškem posegu.
Eden najpogostejših in žal težko preprečljivih zapletov je brazgotina na kirurškem območju, ki lahko vodi do ujetja živčni koren ali zunanjo kožo hrbtenjača (dura mater) in povzročajo ustrezno nelagodje. Poleg tega lahko operacija povzroči tudi neposredno poškodbo trde ovojnice. Kot rezultat, hrbtenična tekočina pušča skozi to hrbtenjačo.
Čeprav se ta tekočina popolnoma napolni v nekaj urah, je huda glavoboli in / ali slabost se lahko pojavijo po operaciji. Ta zaplet se pojavi pri približno 1 do 2% vseh operacij diska. Poleg tega se lahko v zelo redkih primerih zaradi operacije pojavi okužba.
Vendar rahlo bolečina pričakovati neposredno po operaciji, zato je ne smemo preceniti. Običajno jih je mogoče dobro zdraviti s skupnim jemanjem proti bolečinam. Omeniti velja tudi stopnjo ponovitve pri operaciji diska, torej koliko bolnikov kljub operaciji spet prizadene hernija diska.
Trenutno je ta stopnja med 5 in 10%. Ponovitev se ponavadi pojavi v prvih treh mesecih, lahko pa je opazna šele po nekaj letih. Če se resnično pojavi nova hernija diska, je priporočljiva nova operacija.
Trajanje operacije diska je močno odvisno od uporabljene kirurške tehnike. Tako kot pri kirurških posegih na drugih delih telesa tudi tukaj trajajo minimalno invazivni posegi več časa kot odprte kirurške metode. Poleg tega igrajo vlogo tudi obseg hernije diska in anatomska stanja bolnika.
Kljub temu naj bi operacija v večini primerov trajala od 30 do 60 minut. Takoj po operaciji pacient ostane na opazovanju nekaj ur do posledic anestezija popolnoma obrabljeni in izključeni so akutni zapleti. Običajno lahko večina bolnikov nadaljuje s svojimi dnevnimi aktivnostmi dva do tri dni po operaciji.
Vendar je treba opozoriti, da v prvih dneh ni priporočljivo hoditi na prevelike razdalje. Čas, v katerem novopečeni bolnik dnevno hodi, je treba počasi in namerno povečevati. Še en mesec po operaciji bolnik ne sme voziti niti se ukvarjati s športom.
Prav tako v treh mesecih po operaciji ne smemo dvigovati uteži nad 15 kg. Kako dolgo bo dejanska bolniška odsotnost po operaciji, je težko napovedati in je močno odvisna od poteka bolezni po operaciji. Glede na poklic bolnika bo morda moral biti na bolniški več mesecev.
Bolniki, ki morajo fizično trdo delati, potrebujejo bistveno več časa za okrevanje kot pisarniški delavci. Kljub tem možnostim je treba zgoraj omenjene previdnostne ukrepe v vsakem primeru jemati resno. Njihovo upoštevanje znatno zmanjša verjetnost nove hernije diska in s tem potrebo po ponovni operaciji.
