Butirofenon je farmakološko sredstvo, ki je osnovna snov za celo skupino droge imenovani butirofenoni. Butirofenoni med drugim služijo kot antipsihotiki za zdravljenje shizofrenija in manija. V tem kontekstu delujejo kot antagonisti nevrotransmiter dopamin.
Kaj je butirofenon?
Butirofenoni služijo kot antipsihotiki za zdravljenje shizofrenija in manija, med drugimi pogoji. Butirofenon predstavlja vodi spojina za celo vrsto učinkovin, znanih kot butirofenoni. Vsi butirofenoni imajo enako osnovno kemijsko strukturo. Po kemijski nomenklaturi je natančno ime butirofenona 1-fenilbutan-1-on. Butirofenoni se v glavnem uporabljajo kot nevroleptiki (antipsihotiki). Med temi nevroleptikiobstajajo sredstva z visoko močjo, pa tudi sredstva z vmesno in nizko močjo. Preprosto pripadnost skupini butirofenonov ne pove ničesar o moč učinkovitosti spojin. Vključujejo visoko učinkovite butirofenone haloperidol, benperidol, trifluperidol in broperidol. Druge spojine, kot npr droperidol, melperon in pipamperon imajo zmerno ali šibko jakost. Nekateri butirofenoni imajo poleg antipsihotičnega tudi antiemetično delovanje. Kot antiemetiki, ti droge lahko tudi zatreti slabost in bruhanje med drugimi simptomi. Od sredine petdesetih let se butirofenoni sprva uporabljajo za raziskovalne namene, od zgodnjih šestdesetih let pa za klinično uporabo v psihiatriji.
Farmakološko delovanje
Način delovanja butirofenonov temelji na njihovi močni afiniteti do dopamin receptorji. Ko se uporabljajo, tekmujejo z njimi dopamin za ustrezne receptorje. Rezultat je zaviranje delovanja dopamina. Dopamin je vsestranski nevrotransmiter, ki je še posebej znano po vzpodbudnem učinku. Zato je v narodu znan tudi kot hormon sreče. Njegova glavna naloga je motivirati in povečati pogon. Če pa se sprosti preveč dopamina, se pojavijo psihotični simptomi, ki jih lahko pripišemo kompleksu bolezni shizofrenija. Tako so v organizmu znane štiri različne poti delovanja dopamina. Sem spadajo mezolimbični sistem, mezostriatalni sistem, mezokortikalni sistem in tuberoinfundibularni sistem. Mezolimbični sistem je znan tudi kot pozitivni sistem nagrajevanja, ker je ključen za ustvarjanje pozitivnih čustev, kot je užitek. Vendar prekomerna aktivnost na tem področju prinaša pozitivno simptomi shizofrenije, ki so povezani s pretiravanjem in napačnimi interpretacijami zaznav. Medtem ima mezistriatalni sistem pomembno vlogo pri nadzoru gibanja in, kadar je premalo aktiven, proizvaja simptomi Parkinsonove bolezni zaradi nezadostne aktivnosti dopamina. Mezokortikalni sistem nadzoruje tako imenovane izvršilne funkcije, ki se izražajo v višjih duševnih in kognitivnih procesih. Na koncu je za sproščanje odgovoren tuberoinfundibularni sistem prolaktina. V kontekstu blokiranja delovanja dopamina z butirofenoni na vse te procese vpliva hkrati. Tako lahko prekomerno aktivnost dopamina oslabimo, hkrati pa zmanjšano delovanje dopamina na določenih področjih sistema povzroči neželene stranske učinke.
Medicinska uporaba in uporaba
Vsa sredstva iz skupine zdravil z butirofenoni so antagonisti skupine nevrotransmiter dopamina in se uporabljajo za zdravljenje prekomerne aktivnosti dopamina. Ker prekomerna aktivnost dopamina v mezolimbičnem sistemu vodi do pozitivnega simptomi shizofrenije, uporaba butirofenonov kot psihotropna zdravila za lajšanje simptomov se v teh primerih pojavi. Hkrati nekateri butirofenoni kažejo tudi dober učinek proti slabost in bruhanje. Vendar se učinek posameznih učinkovin razlikuje. To je med drugim odvisno od njihove afinitete do dopaminskih receptorjev. Haloperidol benperidol, na primer, spadata med zelo učinkovite antipsihotike. S haloperidolA pomirjevalo učinek se najprej pojavi po zdravljenju. Šele po nekaj dneh nastopi dejanski antipsihotični učinek. Zdravilo se zato pogosto uporablja v akutnih fazah shizofrenije in pri manija.Benperidol pa zdaj velja le za rezervno zdravilo, saj se poleg želenih antipsihotičnih učinkov vse pogosteje pojavljajo tudi neželeni učinki v obliki Parkinsonovih simptomov. Droperidol ima velik vpliv na bruhanje središče možganov in se v glavnem uporablja za slabost in bruhanje počutili po operacijah. Vendar pa kaže tudi številne neželene učinke in se ga ne sme uporabljati v različnih pogojih, vključno z Parkinsonova bolezen, depresija, prenizek impulz ali komatozna stanja. Melperon se uporablja kot nevroleptik srednje ali nizke jakosti pri starejših bolnikih za zdravljenje zmedenosti, napetosti ali motnje spanja. Pipamperon ima predvsem pomirjevalo učinek brez večjega antipsihotičnega učinka. Uporablja se predvsem v motnje spanja, notranja vznemirjenost ali povečana agresivnost. Zato se pogosto uporablja tudi v otroški in mladostniški psihiatriji.
Tveganja in neželeni učinki
Butirofenoni lahko povzročijo tudi pomembne neželene učinke, odvisno od njihove moči. Medtem ko butirofenoni z nizko močjo običajno povzročajo le blage neželene učinke, imajo butirofenoni z visoko močjo pogosto neprijetne neželene učinke. Ti se kažejo v nehotenih gibanjih. Pacient je nemiren in ne more več nadzorovati svojih ponavljajočih se gibov. Neželeni učinki gredo v smeri Parkinsonovih gibalnih motenj. Depresija, epileptični napadi, hormonske motnje, kri motnje tvorbe in glavoboli včasih tudi opazimo. Posebej dramatičen zaplet je tako imenovani maligni nevroleptični sindrom, ki je v skrajnih primerih lahko usoden. Pri tem sindromu se pojavijo močni motorični, vegetativni in psihološki simptomi. Čeprav je ta neželeni učinek zelo redek, lahko sindrom povzroči uporaba katerega koli butirofenona, če obstaja določen potencial tveganja. V tem primeru je najpomembnejši ukrep takojšnja ukinitev ustreznega zdravila.
