Flucitozin: učinki, uporaba in tveganja

Flucitozin je ime protiglivično zdravilo pirimidin. Zdravilo se uporablja za terapija of glivične bolezni.

Kaj je flucitozin?

V medicini oz. flucitozin je znan tudi kot 5-fluorocitozin, 5-FC ali flucitozin. To se nanaša na heterociklično organsko spojino, ki ima hrbtenico pirimidina. Zdravilna učinkovina velja za derivat nukleinske baze citozina. Flucitozin se uporablja kot sistemsko protiglivično sredstvo za različne glivične bolezni (mikoze) pod trgovskim imenom Ancotil. Flucitozin velja za tako imenovano predzdravilo. To pomeni malo aktivnega zdravila, ki se med presnovo (presnovo) razvije v aktivno zdravilo.

Farmakološko delovanje

Flucitozin ima kemijsko razmerje med heterociklično organsko spojino pirimidinom. Pirimidin tvori osnovo za gradnike iz genskega materiala (DNA) in transportne snovi (RNA), ki ima delež v proizvodnji beljakovin (beljakovine). Vnos flucitozina v glive poteka s pomočjo posebnega encima. V nadaljnjem poteku se aktivna snov pretvori v 5-fluorouracil, ki je vključena v celično RNA. V tem trenutku lahko snov deluje kot »lažni gradnik« in zagotavlja, da nastajanje beljakovin v glivah poteka nepravilno. Poleg tega je antimikotik odgovoren za zaviranje proizvodnje genskega materiala. Flucitozin doseže učinek zaviranja in ubijanja rasti pri okužbah s kvasovkami, kot sta kromomikoza in kriptokokoza. Pri glivah Aspergillus je učinek omejen na zaviranje rasti gliv. Načeloma lahko flucitozin deluje le v celicah gliv. Pri ljudeh in sesalcih pa manjka encim, ki aktivno snov prenaša v telesne celice. Razpolovni čas flucitozina je tri do pet ur. Izločanje protiglivičnega zdravila iz telesa se pojavi 90 odstotkov skozi ledvice.

Uporaba in uporaba zdravila

Flucitozin je primeren za zdravljenje glivične bolezni pri odraslih, otrocih in dojenčkih. Uporablja se za boj proti glivičnim rodovom, kot sta kriptokoki in kandida, pa tudi glivam, ki povzročajo kromoblastomikozo. Najpogostejša področja uporabe protiglivičnega zdravila so sistemska kandidiaza, pri kateri celo telo, sečni trakt in kri ki jih napadajo glive in povzročajo razpršene okužbe. Kvasne glive od zunaj napadajo organizem prizadete osebe. Posebna nevarnost obstaja za bolnike z visokim tveganjem, katerih imunski sistem je oslabljeno. V najslabšem primeru ima glivična okužba celo usoden izid. Druge indikacije za flucitozin so meningitis ki jih povzročajo kriptokoki (kriptokokni meningitis) in aspergiloza. V primeru terapija samo s flucitozinom zdravniki vedno dajejo protiglivično sredstvo skupaj s sredstvom amfotericin B. To omogoča razvoj odpornosti. Na ta način se odpor patogeni aktivni snovi izogniti. Če bolnik trpi zaradi kriptokokov meningitis in nestrpno reagira na amfotericin B, kombinacija z flukonazol lahko poteka kot alternativa. Flucitozin se daje bodisi v obliki raztopine za infundiranje bodisi peroralno. Priporočena količina učinkovine je 150 miligramov, ki se razdeli v štirih odmerkih. Prenašanje protiglivičnega zdravila velja za dobro.

Tveganja in neželeni učinki

Z jemanjem flucitozina je možen pojav neželenih učinkov, ki pa se ne pojavijo samodejno pri vsakem bolniku. Najpogostejše so spremembe v kri štetje, kot je pomanjkanje bele krvničke, trombocitiin granulociti, anemija, slabost, bruhanje, driska, začasno povečanje jetra encimiin jetra disfunkcija. Poleg tega glavobol, omotica, šibkost, suha usta, utrujenostzaspanost, dihanje težave, bolečina v prsnem košu, bolečine v trebuhu, panjev, kožni izpuščaj, srbenje, povišana telesna temperatura, koncentracija težave ali zmeda so možne. V redkih primerih Lyellov sindrom, gibalne motnje, konvulzije, psihoza, izguba sluhain halucinacije pojavijo. Tudi smrtno nevarna smrt jetra celic je znotraj področja možnosti. Administracija flucitozina ne sme priti, če ima bolnik preobčutljivost za protiglivično zdravilo. Enako velja, če je bolnik na terapija sočasno z protivirusnimi zdravili, saj imajo zaviralni učinek na presnovo flucitozina, kar pa lahko povzroči vodi do zastrupitve. Te droge vključujejo sorivudin, ganciklovir, brivudinin valganciklovir. Pri bolnikih, ki se zdravijo, mora zdravnik temeljito pretehtati tveganja in koristi imunosupresivi ali citostatik droge, ki trpijo zaradi jeter oz ledvice ali imajo pomanjkanje encima dihidropirimidin dehidrogenaze. Zaradi pomanjkanja encimov se flucitozin ne more pravilno razgraditi. Zaradi delne razgradnje flucitozina v 5-fluorouracilso možne spremembe v človeškem genomu, zaradi česar lahko pride do malformacij. Zato morajo ženske v rodni dobi uporabljati zanesljivo metodo kontracepcijo med zdravljenjem. Zaščitna ukrepe velja tudi za moške, zdravljene s protiglivičnim sredstvom. Flucitozina se v nobenem primeru ne sme uporabljati nosečnost, saj lahko prodre v placenta in škoduje ali celo ubije nerojenega otroka. Administracija med dojenjem tudi ni priporočljivo. Hkratno uprava flucitozina in nekaterih drugih droge lahko povzroči interakcije. To še posebej velja za snovi, ki lahko negativno vplivajo na filtracijske lastnosti ledvice. V tem primeru mora zdravnik natančno spremljati delovanje ledvic. Citostatičnemu zdravilu pripisujejo oslabitev učinka protiglivičnega zdravila citarabin. Načeloma sočasno jemanje flucitozina in citostatična zdravila lahko povzroči pomanjkanje trombociti (trombociti) in bela kri celice (levkociti).