Benzoin je ime, ki ga smola dobiva iz drevesa benzoin ali stiraks. Smola oddaja prijeten sladek vonj in se uporablja predvsem v parfumeriji aromaterapija.
Pojav in gojenje benzoina
Rjavkasto benzoinsko smolo dobimo z rezanjem v deblo drevesa in strjevanjem v zraku. Benzoinska smola prihaja iz različnih benzoinskih dreves. V glavnem se uporablja smola siamskega benzoina (Styrax tonkinensis Craib) in sumatra benzoina (Styrax benzoin Dryand). Obe drevesi pripadata družini Storax. Benzoinske smole ne smemo zamenjati s stiraksovo smolo, ki se pridobiva iz sorodnih dreves storax. Siam benzoin raste na Tajskem, v Vietnamu, Laosu in Kambodži. Kot že ime pove, sumatranski benzoin najdemo izključno na otoku Sumatra v Indoneziji. Benzoe drevesa, ki lahko rastejo visoki do 20 metrov, so zimzeleni in imajo čokolada rjavo lubje. Ovalni listi, dolgi do 10 centimetrov, so izmenično razporejeni na vejah. V obdobju cvetenja se pojavijo dolgi grozdi belih cvetov. Plodovi benzoe bazma so dolgi do 12 milimetrov in vsebujejo seme. Rjavkasto benzoinsko smolo dobimo z rezanjem debla drevesa in sušenjem v zraku.
Učinek in uporaba
Vonj benzoinske smole je balzamičen in močno spominja na vanilijo. Prijetno prijeten vonj smola dolguje predvsem aromatičnim estrom. Glavna sestavina je koniferolbenzoat, ki predstavlja do 80 odstotkov. Druge komponente so aromatične kisline kot benzojeva kislina (približno 20 odstotkov) in aromatična aldehidi z deležem 1-2 odstotka. Aromatični aldehid vanilin je odgovoren za vanili podoben vonj smole. Benzoinska smola je praviloma na voljo v prvotni obliki smole. V tej obliki je smola v glavnem dimljena. V ruski pravoslavni cerkvi je smola drevesa benzoin glavna sestavina cerkve kadila. Ne samo smola sama, tudi dim zadiši po balzamiku in vaniliji. Vonj naj bi prenašal občutek varnosti, varnosti in topline. Zaradi sproščujočega učinka je benzoinska smola še posebej primerna za kadila zvečer in ga lahko dobro dopolnite z sandalovina, listi pačulija, cvetni listi vrtnic, cimet cvetje, tonka ali zvezda janež. V ajurvedi dim benzoinske smole velja tudi za zdravilo za bolezni dihal. Iz smole lahko dobimo gosto, rjavkasto eterično olje alkohol pridobivanje. V ta namen smolo vstavimo v alkohol vina. Na ta način lahko iz 1 kg smole dobimo 1.5 kg eteričnega olja benzoina. Temu pravimo tudi resinoid. Med ekstrakcijo se ohrani sladek in prijeten vonj smole. Eterično olje benzoina daje tudi občutek varnosti in topline ter deluje tako sproščujoče kot lajša tesnobo. Vendar pa benzoin ni le koristen za psiho, ampak pozitivno vpliva tudi na koža. Benzoinsko olje spodbuja metabolizem koža in pomaga boleči koži pri regeneraciji. Benzoin deluje protimikrobno. Protimikrobni učinek je manjši pri bakterije, vendar bolj pri kvasovkah in glivah. Zato se eterično olje pogosto uporablja za preprečevanje mikoze, na primer pri bolnikih z sladkorna bolezen mellitus. rak bolniki lahko koristijo tudi eterično olje v sevalni preventivi in po oskrbi. Benzoinsko olje ima tudi celjenje ran in epitelizirajoč učinek, zato ga lahko dobro uporabimo za slabo celjenje rane. Tako lahko benzoin uporabimo tudi za preprečevanje preležanin (dekubitus profilaksa) ali za oskrba stome v primeru umetnega črevesja. Olje se pogosto uporablja tudi v akne zdravljenje. Tu uporabimo protivnetni učinek. Benzoinsko olje ima tudi regulacijski učinek in se lahko obnovi koža flora poškodovana z nepravilnim zdravljenjem. Kot vsa eterična olja je treba tudi olje, pridobljeno iz benzoinske smole, redčiti in nikoli ne nanašati čistega na kožo. Maščobna rastlinska olja so primerna kot nosilne snovi. Na primer mandljevo olje, jojobino olje oz večerna prvoroga olja so primerna za podpiranje učinka benzoinske smole na nego kože. Za nego kože lahko naredimo tudi aerosol z benzoinom. V ta namen se hidrolatu vrtnice doda nekaj kapljic eteričnega olja. Pred uporabo je treba aerosol dobro pretresati in nato razpršiti po bolečih predelih kože. Eterična olja niso topna v vode. Če se olje, pridobljeno iz benzoinske smole, uporablja v polni kopeli, ga je treba predhodno emulgirati. emulgatorji so na primer smetana, mastna mleko, med or morska sol.
Pomen za zdravje, zdravljenje in preprečevanje.
Benzoin je bil zelo zgodaj znan predvsem na južnem Arabskem polotoku. Takrat so benzoin imenovali tudi javanski kadila. V starem Egiptu je bila smola drevesa benzoin iskano zdravilo. Kot kadilo so ga uporabljali predvsem za razkuževanje, uporabljali pa so ga tudi za proizvodnjo zdravil mazila. Grški zdravnik Pedanius Dioskorides je opisal pozitiven učinek smole na kožo in dihalni trakt že leta 50 po Kr. Danes se benzoin uporablja predvsem v industriji in ne v medicini. Še posebej parfumska industrija ceni benzoin zaradi njegovega toplega vonja in smolo uporablja predvsem za orientalske dišave. Poleg tega se benzoin uporablja kot fiksirno sredstvo za zaščito oljnih, akrilnih in pastelnih slik ter kot violinski lak. Benzojeva kislina ekstrahirana iz benzoinske smole se uporablja kot a konzervans v živilski industriji. Terapevtsko se benzoin danes bolj uporablja v alternativni medicini. Tu alternativni zdravniki in zdravniki cenijo smolo zaradi njenih negovalnih in protivnetnih učinkov ter uporabljajo eterično olje za masaže, oskrba rane, terapevtske kopeli ali v dišavni lučki.
