Intersticijski cistitis: terapija z zdravili

Terapevtske cilje

  • Simptomatsko terapija – predvsem analgezija (bolečina olajšanje).
  • Obnova poškodovane plasti GAG/mehurja zaščitni sloj (GAG = glikozaminoglikani). sluznica stene mehurja.
  • Sprostitev detruzorskih celic (Musculus detrusor vesicae/gladke mišične celice v mehurja zid).
  • Vpliv na aktivnost mastocitov
  • Imunomodulacija (vpliva na imunski sistem).
  • Preprečevanje okužb

Priporočila za terapijo

  • Analgezija (lajšanje bolečine) v skladu s shemo uprizoritve WHO (za spremembo periferne nocicepcije/zaznavanja bolečine):
    • Neopioidni analgetik (acetaminofen, zdravilo prve izbire).
    • Opioidni analgetik z nizko močjo (npr. tramadol) + neopioidni analgetik.
    • Opioidni analgetik z visoko močjo (npr. morfin) + neopioidni analgetik.
  • Obnova poškodovane plasti GAG.
    • oralna terapija
      • Natrijev pentozan polisulfat* (PPS) (elmiron): 3 x 100 mg/dan [edino zdravilo, odobreno v Evropi za zdravljenje intersticijski cistitis].
        • Izboljšanje pri 300-900 mg/dan
        • Najmanjše trajanje terapija priporočeno 3-6 mesecev (začetek učinka običajno po 3 do 6 mesecih).
    • Aktualno (lokalno) terapija – manj stranskih učinkov.
      • Instilacije (mehurja namakanje) – Po začetni terapiji naj bo 2-4 aplikacije na mesec (vzdrževalna terapija 1-krat na mesec).
    • Po potrebi tudi intravezikalno terapijo z hialuronska kislina / hialuronan – naj popravi tudi GAG plast mehurja sluznica.
    • Če kalij klorid test je pozitiven, lahko razmislimo o regeneraciji plasti GAG z uporabo hondroitina.
  • Sprostitev detruzorskih celic - botulinski toksin injekcije or antiholinergiki (zmanjšujejo tlak detruzorja in tako spodbujajo simptome).
  • Antidepresivi – ne gre za antidepresivni učinek, ampak za lajšanje bolečin in simptomov nuje, kar lahko dosežemo z antidepresivi; poleg tega imajo antidepresivi anksiolitični (lajšanje tesnobe), pomirjevalni (pomirjujoči) učinek in vodijo do supresije mastocitov; približno 50 % se odzove na zdravljenje
    • Amitriptilin: 10-90 mg/dan (največ 150 mg/dan).
    • Nortriptyline: 10-90 mg/dan (največ 150 mg/dan).
    • Opipramol: 50 mg/dan (največ 300 mg/dan).
    • Opomba: vklop in izklop odmerjanja (začnite z 10 mg/dan).
  • Antagonisti receptorjev alfa-2 (npr. mirtazapin) so alternativa zgornjim antidepresivi brez antiholinergičnih stranskih učinkov.
  • zaviralci alfa (npr. tamsulozin) vzrok sprostitev sečnice, mehurja vratuin prostate gladka mišica.
  • Mišični relaksanti (npr. tizianidin): tizianidin je centralno delujoči miotonolitik (mišični relaksant), ki vodi do centralno posredovane spremembe bolečine
  • Po potrebi tudi mikrobiološka terapija: s tem se lahko uravnava disfunkcija sluznic in imunski sistem.
  • Po potrebi tudi terapija z mikrohranili za nadomestitev pomanjkanja mikrohranil.
  • Imunosupresija
    • Ciklosporin A ("uporaba brez nalepke").
      • Protivnetno (protivnetno).
      • Stopnja odziva za Hunnerjev tip intersticijski cistitis do 68 % in za ne-Hunner 30 %.
      • Natančno spremljanje zaradi stranskih učinkov
      • Kombinacija z natrijev pentozan polisulfat (PPS) boljši od samega PPS.
  • Preprečevanje okužb – Pri bolnikih z intersticijski cistitis, je plast GAG poškodovana, zaradi česar je lažje za bakterije za pritrditev in povzročitev okužb mehurja. Za preprečevanje okužb priporočamo:
    • Angocin - nasturcij in hren koren.
    • D-manoza v prahu
    • Izvleček zlate rozge
    • Brusnični sok
    • Vitamin C - visok odmerek
  • Za naslednja zdravila je malo dokazov:
    • Prostaglandin E1 – citoprotektiven (zaščiten celic), blokada receptorjev H1, »uporaba brez oznake«; visoka stopnja stranskih učinkov, nosečnost- vplivanje.
    • L-Arginin - dušikov oksid inhibitor sintetaze; zmanjšanje degeneracije mastocitov in sprostitev mišic.
    • steroidi - imunosupresivi; ni primeren za dolgotrajno terapijo.
    • Antihistaminiki – anksiolitik (proti anksioznosti), pomirjevalo (pomirjujoče); histamin zaviralci receptorjev.

* Do danes še ni bilo dokončno ugotovljeno, ali je treba upoštevati tveganje za pigmentno makulopatijo ((bolezen makule; poškodba makule/mesta najostrejšega vida v središču mrežnice; potencialno nepopravljiv stranski učinek).