Tla, ki se uporabljajo v kmetijstvu, so resno onesnažena predvsem s pesticidi in gnojili, onesnaževalci okolja, težke kovine, žveplo in dušik kisline zaradi kislega dežja, pa tudi zaradi onesnaževanja in odpadkov. Posledično patogene snovi, ki povzročajo bolezni, kot so nitrati iz gnojil, pesticidi in obstojni ogljikovodiki, vstopijo skozi hrano in s tem v človeško telo.
Onesnaževalci v hrani - možne pritožbe in bolezni:
- Splošni simptomi - kot so slabo počutje, utrujenost, razdražljivost, glavoboli, prebavne motnje, težave s sklepi in mišicami.
- Imunodeficienca - povečana dovzetnost za okužbe.
- Učne težave in zmanjšana inteligenca pri otrocih
- Draženje koža in dihalni trakt - povečano tveganje za bronhialna astma.
- Oslabitev centralnega živčni sistem, ki lahko vodi do možganov škoda.
- Poškodbe živcev - konvulzije, paraliza, koma, slabši vid in hoja.
- Hipertenzija (visok krvni tlak)
- Srčne bolezni - srčne aritmije
- Genetska škoda
- Motnje pljuč, jetra in ledvice Funkcija.
- Povečano tveganje za raka zaradi nitrosaminov
- Nitrat je potencialno strupena spojina: Nitrat se v telesu reducira v nitrit za bakterije (slina/želodec).
- Nitrit je reaktivni oksidant, ki prednostno reagira z kri pigment hemoglobina, pretvori v methemoglobin. Poleg tega nitriti (ki jih med drugim vsebujejo tudi sušene klobase in mesni izdelki ter zorjeni sir) tvorijo nitrozamine s sekundarnimi amini (v mesnih in klobasnih izdelkih, siru in ribah), ki imajo genotoksične in mutagene učinke. Spodbujajo razvoj požiralnika, želodec in jetra rak.
- Dnevni vnos nitrata je običajno približno 70% od uživanja zelenjave (solate in zelene solate, zelene, bele in kitajske zelje, koleraba, špinača, redkev, redkev, pesa), 20% od pitja vode (dušik gnojilo) in 10% iz mesa in mesnih izdelkov ter rib.
