OP stenoza hrbteničnega kanala vratna hrbtenica - naknadna oskrba

A hrbtenični kanal stenoza je zožitev hrbteničnega kanala zaradi sprememb v hrbtenici, ki jih povzroča živci okončin izhajajo iz hrbtenični kanal draži pa jih tudi zožitev. To povzroča predvsem sevalne simptome. Mravljinčenje, otrplost v obeh nogah razlikuje a zdrsnjen disk iz hrbtenični kanal stenoza.

huda bolečina v predelu nog in hrbta je prav tako pogost. Nosilnost se zmanjša. V večini primerov se simptomi izboljšajo, ko se hrbtenica upogne, ker se hrbtenični kanal na ta način raztegne.

Operacija razširi hrbtenični kanal in s tem razbremeni živci.

  • Osteofiti
  • A hipertrofija Lig. flava
  • Druge bolezni hrbtenice, ki krčijo hrbtenični kanal.

Tveganja - česa nikakor ne smemo storiti?

Česar v nobenem primeru ne smemo narediti, je odvisno od kirurške tehnike. Če bi bilo treba hrbtenico stabilizirati, se je treba izogibati širokim rotacijskim gibom, da se prepreči popuščanje vsadka. Takoj po operaciji je treba gibanje vratne hrbtenice praviloma začeti previdno in po nekaj tednih se mora začeti izboljševanje mišic.

Izogibati se je treba prenašanju tovora. Izogibati se je treba tudi nekaterim športom, kot npr tenis, buča, jogging in vsi moštveni športi. Vendar se je zaradi natančnih tveganj nujno posvetovati z zdravnikom.

Pooperativno nadaljnje zdravljenje

V primeru hrbtenične stenoze vratne hrbtenice se operacija izvede skozi hrbtni ali ventralni dostop. Odstranijo se osteofiti, ligamentna flava in drugi dejavniki, ki krčijo hrbtenični kanal. Pooperativno nadaljnje zdravljenje vključuje

  • Takoj po operaciji dobi pacient a vratu naramnico za 2 tedna, da ne bi ogrozili še vedno občutljivega kirurškega področja.
  • Poleg tega je treba v prvih tednih vratno hrbtenico čim manj premikati.
  • Bolniki običajno ostanejo v bolnišnici do enega tedna, da dokumentirajo napredek celjenje ran.
  • Prva fizioterapija se začne neposredno pri bolnikovi postelji.

    Na začetku se preveri vitalna funkcija in prvi dan a pljučnica in tromboza izvaja se profilaksa.

  • Da bi preprečili pljučnica (najpogostejše tveganje pri starejših) terapevt izvaja dihalno terapijo, pri kateri pacienta pouči na samoterapijo. Tromboza priporočljiva je tudi profilaksa.
  • Pacient premika noge in stopala pod vodstvom, pa tudi roke in roke, kolikor je le mogoče, ne da bi se gibal v vratni hrbtenici.
  • Poleg tega mu je razložena telečja črpalka, s katero premika stopala gor in dol, da doseže izboljšano kri obtok. To naj počne tudi pogosteje podnevi.
  • Pacient naj bo tudi obveščen o svojih vedenjskih vzorcih v vsakdanjem življenju.
  • Močni rotacijski gibi, upogibanje in raztezanje na začetku se je treba izogibati premikom in prenašanju bremen.
  • Od 2. dneva je pacientu dovoljeno, da znova vstane in je mobiliziran v stoječ položaj pod nadzorom terapevta. Od tega trenutka naprej se lahko pacient prosto giblje, ne da bi povzročil kakršno koli premikanje vratne hrbtenice.