Stres kot vzrok za čir na želodcu?
Na splošno peptik razjeda je posledica neravnovesja med želodeczaščitni dejavniki in napadajoče snovi. Vendar samo stres ne more pripeljati do razvoja peptika razjeda. Kljub temu je možno, da veliko in nenehnega stresa v kombinaciji z nezdravo prehrana, alkohol in kajenje lahko povzroči vnetje sluznice želodec in s tem povzroči a razjeda na želodcu.
Razlog za to je, da ti dejavniki vodijo do večje proizvodnje kisline v želodec. To napade sluznico želodca in lahko privede do vnetja sluznice. Poleg tega sočutna živčni sistem se aktivira pod stresom.
To telo pripravi na beg in boj ter ustavi črevesne aktivnosti. Tako po eni strani bolečine v trebuhu lahko povzroči stres, zaprtje ali driska, ampak tudi povečana tvorba kisline. Stres z medicinskim naslovom razjeda (peptični čir, ki ga povzroča stres), pa ne navaja vsakodnevnega stresa kot njegovega vzroka, temveč prejšnje večje operacije, velike opekline, politravma, sepsa oz šok.
Tam se zmanjša kri kroženje v želodcu in povečana proizvodnja želodčna kislina. Oboje vodi v vnetje sluznice in lahko povzroči a razjeda na želodcu. Ker je ta zaplet znan in se pojavlja v okviru življenjsko nevarnih bolezni, lahko stresno razjedo preprečimo z zdravili. Lahko se uporabljajo zaviralci protonske črpalke ali drugi zaviralci kisline na osnovi zdravil. Ti preprečujejo povečano tvorbo kisline in s tem razvoj stresnega čira.
Diagnoza peptičnega ulkusa
Diagnoza peptičnega čira se postavi z uporabo različnih diagnostičnih instrumentov:
- Posvetovanje z bolnikom
- RTG Breischluck
- Gastroskopija (gastroskopija)
- Ureazni test
- 13C-dihalni test s sečnino
Prvi znaki osnovne bolezni razjeda na želodcu dani v intervjuju z bolnikom (anamneza), pri katerem so značilni simptomi, zdravila (NSAR?, aspirin ? itd.) Zdravniški pregled opazimo lahko boleč zgornji del trebuha. V laboratoriju nizka hemoglobina vrednost lahko označuje anemija in s tem krvavitev iz čir ali želodčne krvavitve.
Nevidni "okultni" kri je mogoče zaznati pri testu blata (hemokultni test). Lažno pozitivni rezultati hemokultni test lahko povzroči jemanje nekaterih zdravil (npr. pripravkov železa) ali hrane. Končna diagnoza peptičnega ulkusa pa je postavljena šele pri gastroskopija.
Pri tej diagnozi peptične razjede je rentgensko območje želodca, medtem ko bolnik pogoltne Rentgen kontrastno sredstvo. Kontrastno sredstvo napolni želodec tako, da površina stanje (olajšanje) želodčne sluznice je mogoče oceniti. Ta pregled se opravi predvsem pri bolnikih, ki nočejo zrcaljenja želodca, ali pri bolnikih, ki ne morejo opraviti zrcaljenja želodca.
Razjede se običajno pojavijo kot niše v reliefu želodčne stene, v kateri se nabira kontrastni medij. Vendar ta metoda preiskave ni metoda izbire za diagnosticiranje čir na želodcu, ker niso razkrite vse razjede, poleg tega pa razjed ni mogoče ločiti od želodca rak (karcinom želodca). Pregled je še posebej dragocen v primerih suma na stenozo želodčnega izhoda.
Rentgen slike običajno prikazujejo zožitev, ki je videti kot obris peščene ure. Ta zožitev se zato imenuje tudi "želodec peščene ure". Zrcaljenje «(endoskopija) želodca in dvanajstnik je metoda izbire za neposredno oceno in klasifikacijo poškodb sluznice in jo je treba izvesti, če želodec oz razjeda dvanajstnika je osumljen.
Med tem pregledom se slike prek cevne kamere (endoskop) prenesejo na monitor. Med endoskopija, vzorci tkiv (biopsijo) se lahko jemlje tudi s sumljivih predelov sluznice. Iz razjede je treba vzeti najmanj šest vzorcev tkiva, da ne bi zamudili tumorja (karcinoma) želodca, ki ga včasih med razjedami ni mogoče razlikovati endoskopija.
Ocena tkiva pod mikroskopom (histološke ugotovitve) je veliko bolj pomembna kot (makroskopske) ugotovitve, ki jih vidimo s prostim očesom. Poleg tega lahko s koščkom tkiva opravimo test ureaze. Test ureaze se uporablja za odkrivanje bakterije Helicobacter pylori.
Pri tej diagnozi želodčne razjede odstranimo košček tkiva za 3 ure v poseben medij. Samo v tem mediju Helicobacter pylori lahko iz amoniaka proizvede bakterijelastni encim ureaza in medij spremeni barvo. To je hiter in poceni način zaznavanja Helicobacter pylori okužba v sluznici želodca.
Ta test lahko zazna tudi bakterijo Helicobacter pylori. Pacientu dajemo oznako 13C sečnina (radioaktivno označeno) peroralno s pijačo. Nato mora bolnik močno izdihniti skozi slamico v posebno stekleno cev.
Z razdelitvijo tega sečnina v CO2 in amoniak bakterije, lahko izmerimo količino označenega 13C v izdihanem CO2. S tem postopkom, ki ni precej poceni, lahko preverimo uspešnost antibiotične terapije proti Helicobacter pylori (eradikacijska terapija). Prednost tega testa je, da je neinvaziven, torej ne posega v bolnikovo telo in je zato skoraj brez zapletov.
V primeru razjed, ki so odporne na zdravljenje (razjede), je treba vedno urediti dodatno diagnostiko, da se zanesljivo izključi želodec rak (rak želodca) ali redke čirne bolezni. Če obstajajo negotovosti glede želodca rak (rak želodca), drugo gastroskopija s ponovnim vzorčenjem tkiva in pregledom lahko zagotovimo dodatno gotovost. Da bi izključili redke vzroke za razjede, raven gastrina v kri je izmerjena tako, da izključuje Zöllinger-Ellisson sindrom ali kalcij v krvi se pregleda, da se odkrije hiperparatiroidizem (funkcionalna motnja obščitnična žleza). Vzroki za odpornost na zdravljenje so lahko tudi redki sevi Helicobacter, pri katerih običajno zdravljenje z antibiotiki ni učinkovito ali vnetna črevesna bolezen, kot je npr. Crohnova bolezen ali herpes Simplex virusna okužba.