Citarabin je citostatsko zdravilo in se uporablja predvsem za zdravljenje akutnega mieloida levkemija. V tej indikaciji je med najpogosteje uporabljenimi citostatiki droge. Uporablja se tudi pri akutnem limfoblastnem levkemija (znana tudi kot akutna limfocitna levkemija), mielodisplastični sindrom in ne-Hodgkinov limfom. Citarabin ima tudi virostatični učinek, čeprav se ne uporablja kot virostatično sredstvo.
Kaj je citarabin?
Citarabin je izomer nukleozidnega citidina, ki spada v skupino arabinosilnih nukleozidov. Namesto β-D-ribofuranoze, pogoste v nukleozidih, ima β-D-arabinofuranozo. Citarabin je sestavljen iz furanoze (sladkorja) in citozin. Kemijska molekulska formula snovi je C9H13N3O5. Citarabin ima a molar masa 243.17 gx mol ^ -1 in obstaja kot brezbarvna trdna snov. Citarabin je dobro topen v vode. tališče je 212-213 stopinj Celzija. Citarabin je citostatik in je glede na to razvrščen kot antimetabolit mehanizem delovanja. Smrtonosna Odmerek 50 pri podganah je> 5 mg x kg ^ -1 pri intravenskem dajanju in> 500 mg x kg ^ -1 pri peroralnem dajanju. Poleg tega ima citarabin tudi virostatično aktivnost, vendar se le redko uporablja kot virostatično sredstvo.
Farmakološko delovanje
Citarabin se uporablja kot citostatik. Snov deluje kot antimetabolit, kar pomeni, da je citarabin podoben naravnemu presnovku in zavira njegovo presnovno pot. S tem mehanizmom citarabin ovira normalen proces (v tem primeru replikacijo DNA). To je vzrok citostatskega učinka. Nato se za zdravljenje izkorišča citotoksičnost rak. Za razjasnitev mehanizem delovanja citarabina je treba najprej povedati, da se citarabin v telesu fosforilira v citozin arinozid trifosfat. Citosinabinozid trifosfat je dejanska učinkovina. Ta snov se med replikacijo DNA vključi v DNA namesto nukleotida citidin trifosfata. Aktivna oblika citarabina tako nadomešča gradnik DNA citidin triposfat. To je mogoče, ker je citarabin kemično podoben citidin triposfatu. Poleg tega citarabin blokira mehanizme za obnovo DNA. Na splošno ima citarabin po opisanih postopkih citotoksični učinek ali škoduje celicam. Citotoksični učinek je skoraj izključno v fazi S celičnega cikla. Glede farmakokinetike citarabina je treba opozoriti, da je citarabin tekoče prepusten, če se daje intravensko in subkutano. Po ustnem uprava, se manj kot 20% danega citarabina absorbira v krvni obtok. Citarabin se lahko daje tudi intratekalno (v subarahnoidni prostor). V velikih odmerkih je sposoben prečkati kri-možganov ovira in tako lahko vpliva na možgane. Plazma vezava na beljakovine snovi je 13%. Presnova poteka v jetra. Citarabin se presnavlja v dva presnovka citozin arabinozid trifosfat in uracil arabinozid, pri čemer je prvi aktiven, drugi pa ne. Izločanje se pojavi preko citozin deaminaz v jetra in ledvice.
Medicinska uporaba in uporaba
Medicinsko se citarabin uporablja kot citostatik. Glavna uporaba zdravila je akutni mieloid levkemija (AML). Citarabin je eden najpomembnejših citostatikov droge in se daje v skoraj vsakem zdravljenju AML. Poleg tega se snov uporablja v akutna limfoblastična levkemija. Pogosto uporabljen režim je tako imenovani režim 7 + 3, pri katerem se citarabin daje sedem dni, nato mu tri dni sledi snov iz skupine antraciklinov. Indikacije za citarabin pri otrocih in mladostnikih ter pri odraslih so akutna mieloidna levkemija (AML), akutna limfoblastična levkemija (VSE), mielodisplastični sindrom (MDS) in ne-Hodgkinov limfom (NHL). Odmerjanje citostatičnega zdravila je odvisno od bolezni, ki se zdravi, in od bolnikove starosti, višine in telesne teže.
Tveganja in neželeni učinki
Citotoksični učinek citarabina vpliva ne samo na degenerirani rak celice pa tudi zdrave celice organizma. To lahko vodi do včasih hudih stranskih učinkov. Vendar je tu treba opozoriti, da je treba te neželene učinke v mnogih primerih sprejeti, da bi rešili pacientovo življenje. Če se ne zdravijo, so bolezni, za katere je indiciran citarabin, usodne. Neželeni učinki vključujejo:
Izpadanje las (alopecija), slabost, kostni mozeg depresija (škoda na kostni mozeg kar ima za posledico zmanjšano tvorbo kri celice), bruhanje (bruhanje), anemija (pri anemiji se zmanjša raven hemoglobina in nezadostno število eritrocitov v krvi. Posledično premalo kisik se lahko prevažajo). Poleg tega trombocitopenijo (zmanjšano število trombociti, imenovani trombociti, v kri), nevtropenija (nevtropenija je zmanjšanje nevtrofilni granulociti, podvrsta levkocitiv krvi), meningitis (meningitis), dispneja (zasoplost), mukozitis (vnetje sluznice) in jetra poškodbe so redni neželeni učinki.
