Terapija | Stenoza hrbteničnega kanala v ledvenem delu hrbtenice

Terapija

Za zdravljenje se uporabljajo tako kirurško kot konzervativno, torej nehirurško zdravljenje hrbtenični kanal stenoze ledvene hrbtenice. Obstajajo različni pristopi k konzervativnemu zdravljenju hrbtenični kanal stenoza ledvene hrbtenice, ki bo tukaj povzeta na kratko. V večini primerov je poudarek na vsestranskem pristopu. Pred obravnavo kirurškega posega je treba najprej preizkusiti vse konzervativne ukrepe.

bolečina terapija je pomemben temelj konzervativnega zdravljenja hrbtenične stenoze ledvene hrbtenice. bolečina zmanjšanje je pomembno za izboljšanje pacientovega počutja in kakovosti življenja. Ena od možnosti je zdravilo bolečina terapija.

Tukaj je postopna shema sveta Zdravje Uporabi se lahko organizacija (WHO), ki predpisuje določene skupine zdravil in njihov odmerek glede na bolnikove simptome. Akupunktura je še ena možnost terapije za bolečino. Čeprav so prednosti akupunktura so sporni, uporablja se občasno.

Terapija bolečin je za bolnika iz različnih razlogov pomembna. Z dobrim terapija proti bolečinam nekdo poskuša preprečiti razvoj kronične bolečine v kontekstu bolečine spomin. Poleg tega lahko običajno le bolnik, ki v veliki meri ne boli, izvaja druge možnosti terapije, na primer športne vaje ali fizioterapijo.

Dobro lajšanje bolečin tako bolniku omogoča dobro sodelovanje. Za bolnike z boleznijo so pomembni tudi gibalna terapija in postopki sproščanja mišic ter trening drže hrbtenični kanal stenoza ledvene hrbtenice. Drug pomemben terapevtski pristop je fizikalna terapija.

Pri tem se uporabljajo različni terapevtski načini, kot so toplotna terapija or elektroterapija. Namenjeni so za sprostitev mišic in lajšanje bolečin. Obstaja veliko vaj, ki vam lahko pomagajo pri težavah s hrbtom.

Vaje lahko izvajate pod vodstvom fizioterapevta ali fizioterapevta. Preproste vaje pa lahko dobro opravimo tudi doma. Vendar nikakor ne morejo nadomestiti ustrezne terapije in jih je treba raje razumeti kot podporni ukrep.

Predvsem vaje v rahlo upognjenem položaju pomagajo razširiti hrbtenični kanal in s tem zmanjšati obremenitev podplutb živčni koren in hrbtenjača. Sledi seznam nekaj preprostih vaj, ki vam lahko pomagajo, zlasti v primeru ledvene stenoza hrbteničnega kanala. Poleg takih raztezanje vaje, nekateri športi so tudi nežni do bolnikov z stenoza hrbteničnega kanala.

Sem spadajo športi, ki so povezani z rahlim nagibom trupa naprej. Zelo dober primer tega je kolesarjenje, s katerim imajo mnogi bolniki stenoza hrbteničnega kanala najti veliko lažje kot tek.Drugi hrbtu prijazni športi za ljudi s stenozo hrbteničnega kanala so nordijska hoja oz veslanje. Poleg omenjenih postopkov obstajajo tudi psihološki in psihoterapevtski pristopi k obvladovanju bolečin.

Poudarek je na učenje spretnosti za zmanjšanje bolečine in doseganje sprostitev. Pogosto se v tako imenovanih šolah kombinirajo različni pristopi. Ti predstavljajo nekakšen celovit koncept terapije, v katerem nazaj prijazno vedenje se je treba naučiti.

Ciljno trening za moč hrbta in trebušne mišice se pogosto kombinira tudi z drugimi terapevtskimi pristopi. Na koncu obstaja tudi možnost zdravljenja z lokalni anestetiki (lokalna anestezija). Vbrizga jih izkušeni zdravnik v bližini živčni koren izstopne točke hrbtenice.

Uporabljajo se za lokalna anestezija. Podoben terapevtski pristop je infiltracija medvretenc spoji. Pri tej obliki terapije a lokalni anestetik, običajno pomešano z kortizon, se vbrizga v sklepna kapsula medvretenčne spoji (fasete).

Da bi zadeli desno območje, se infiltracija izvaja pod vizualnim nadzorom s CT.

  • 1. "mačja grba": Za te vaje položite na tla preprogo ali lahko odejo. Zdaj pokleknite na tla in pridite v štirinožni položaj.

    Roke in kolena se dotikajo tal. Zdaj globoko vdihnite in naredite "mačjo grbo". The Glava ohlapno visi.

    V tem položaju zadržite nekaj vdihov. Nato pustite, da se hrbet ohlapno povesi. Vaje ponovite 10 do 15-krat, večkrat na dan.

  • 2.

    spet pokleknite na tla in se sproščeno usedite z zadnjico na teletih. Zdaj upognite zgornji del telesa in ga položite na tla. Iztegnite roke stran od sebe.

    Poskusite ostati na teletih z zadnjico. Vaje ponovite 10 do 15 krat.

  • Položaj 3. koraka: Pri tej vaji ležite na tleh v ležečem položaju. Nato položite spodnji del noge na blato, tako da zgornji in spodnji del nog tvorita pravi kot.

    Za okrepitev trebušne mišice Zdaj lahko z majhnimi gibi povlečete zgornji del telesa proti kolenom. Roke jih iztegnejo naprej. Vaje ponovite 15 do 30-krat.

  • 4.

    ležite na hrbtu. Zdaj potegnite kolena proti svojim v prsih in ga objemi z rokami. Povlecite Glava do kolen tudi.

    Naredite se zelo "okroglega". V tem položaju ostanite nekaj vdihov.

Poleg konzervativnega zdravljenja je kirurška terapija pomemben steber tudi pri zdravljenju hrbtenične stenoze ledvene hrbtenice. Vedno je treba skrbno pretehtati tveganja pri operaciji, tako da se kirurški poseg običajno obravnava le, če konzervativni ukrepi niso dosegli zadostnega izboljšanja.

Obstaja veliko različnih kirurških posegov, ki se lahko uporabljajo za stenozo hrbteničnega kanala ledvene hrbtenice. Obstajata dva glavna cilja, in sicer razbremenitev in stabilizacija hrbteničnega kanala ali hrbtenice. Da bi zagotovili lajšanje hrbteničnega kanala, odstranimo odvečno kostno tkivo, ki stisne hrbtenični kanal.

Glede na obseg odstranitve kosti ločimo različne kirurške posege:

  • 1. laminektomija: med tem postopkom se odstranijo posebne kostne strukture vretenc, zlasti vretenčni loki, da se ustvari prostor in odpravi zožitev. Hemilaminektomija je podoben postopek, pri katerem je le polovica vretenčni lok je odstranjena.

    Dandanes pa se ti postopki izvajajo skoraj izključno v spremenjeni obliki, saj lahko povzročijo nestabilnost hrbtenice.

  • 2. okno: okno je vrsta spremenjene laminektomije. Gre za mikrokirurško tehniko, pri kateri se nekaj materiala hrbtenice odstrani z zelo majhnimi dostopi, običajno na obeh straneh. Postopek ne sledi enotni tehniki.

    Strukture, ki se odstranijo med okenskim oknom, vključujejo medvretenčne dele spoji in vretenčne vezi. V nasprotju z laminektomijo ali hemilaminektomijo so spinozni procesi in vretenčni loki prihranjeni. Zato je tveganje za nestabilnost hrbtenice po posegu manjše kot pri čisti laminektomiji ali hemilaminektomiji.

  • 3.

    interspinous distančniki: Ta postopek je nekakšna mešana možnost med konzervativno in kirurško terapijo. Primerna je za bolnike z blažjimi simptomi. Medmestne distančnike ali medvrste vsadke lahko predstavljamo kot nekakšno ogradnico, nameščeno med podaljškoma dveh vretenc.

    Na ta način se doseže širitev prostora.

  • 4. stabilizacijski postopki: Kot smo že omenili na začetku tega poglavja, je za uspeh terapije poleg razbremenitve pritiska na hrbtenični kanal in živčne korenine zelo pomembno tudi stabiliziranje hrbtenice. Ločimo med fiksno fuzijo hrbteničnega odseka in dinamično fiksacijo, pri kateri so posamezna telesa vretenc oporna in tako stabilizirana s sistemom palic.

Operacija je za pacienta vedno v breme, četudi gre za manjši poseg.

Na splošno se kirurški posegi za zdravljenje hrbtenične stenoze ledvene hrbtenice izvajajo s tehniko ključavnice (minimalno invazivno), torej z najmanjšimi možnimi dostopi in ranami. Zato so veliko nežnejši od operacij z velikimi kirurškimi ranami in brazgotinami. Takoj po operaciji je nujno zaščititi rano, da se zagotovi dobro celjenje.

Vendar je tuširanje običajno mogoče prvi dan po operaciji s posebnim tušem obliž. V prvih 6 do 12 tednih po operaciji se je treba izogibati dvigovanju težkih bremen ter rotacijskim gibom hrbtenice ali drugih obremenitev. Športne aktivnosti je treba nadaljevati šele po posvetovanju z zdravnikom.

Odvisno od uporabljenega kirurškega posega je popolna obremenitev hrbtenice zagotovljena šele po pol leta ali celo letu. Vsakodnevne dejavnosti pa lahko izvajamo brez težav. Po takem posegu sledi nadaljnje zdravljenje v obliki fizioterapije, trening hrbta ali pa je treba fizioterapijo začeti čim prej.

Začeti je treba najpozneje po 6 tednih. To je odvisno tudi od uspešnosti operacije in splošnega stanje bolnika. Ta vrsta pooperativnega zdravljenja je še posebej pomembna za gibljivost in funkcionalnost hrbtenice in kaže dobre učinke pri bolnikih s hrbtenično stenozo ledvene hrbtenice.

Osteopatija se občasno uporablja tudi pri zdravljenju stenoze hrbteničnega kanala ledvene hrbtenice. Po potrjeni medicinski diagnozi se v nekaterih primerih opravi konzervativni terapevtski poskus z osteopatskimi ukrepi. To so na primer mobilizacije hrbteničnih odsekov. Roke se med drugim uporabljajo za sprostitev mišic in odblokiranje različnih sklepov. Vendar je v primeru hudih nelagodja in nestabilnosti hrbtenice priporočljiva previdnost, saj lahko osteopatski gibi rok občasno poškodujejo hrbtenico.