Rak: vedenjski vzroki

Vedenjski vzroki

  • Prehrana
    • Visok skupni vnos maščob je povezan s povečano incidenco dojk, debelo črevo, rektalna, prostatein rak maternice.
    • Številne študije kažejo, da ljudje, ki jedo a prehrana z nizko vsebnostjo mesa in klobas manj verjetno nastanejo maligni tumorji. To pripisujejo predvsem dejstvu, da jevegetarijanska prehrana vsebuje več mikrohranil in bioaktivnih snovi, ki imajo antikancerogene snovi (rak-inhibitorni) učinek, pa tudi veliko vlaknin.Rdeče meso, tj. Mišično meso iz svinjine, govedine, jagnjetine, teletine, ovčetine, konja, ovc in koz je uvrščeno po svetu Zdravje Organizacija (WHO) kot „verjetno rakotvorna za ljudi", tj. Rakotvorna. Meso in klobase so uvrščeni med ti „določene skupine 1 rakotvorne snovi" in so zato primerljivi (kvalitativno, vendar ne količinsko) z rakotvornimi (rak-vzročni) učinek tobak kajenje. Mesni izdelki vključujejo izdelke, katerih mesna komponenta je bila ohranjena ali izboljšana v okusu s postopki predelave, kot so soljenje, sušenje, kajenje, ali fermentacija: klobase, hladno kosi, šunka, govedina, mesnato meso, goveje meso, konzervirano meso.
      • Poraba mesa in mesnih izdelkov še posebej spodbuja razvoj debelo črevo rak (rak debelega črevesa). Dnevna poraba 50 g predelanega mesa (kar ustreza dvema rezinama klobase) poveča tveganje za debelo črevo raka za 18%, dnevna poraba 100 g rdečega mesa pa za 17%.
      • Druge študije to kažejo železo zaužito z mesom lahko prispeva k povečanju tveganja, saj lahko železo spodbuja tvorbo škodljivih nitrozo spojin v telesu. "Rdeče" meso ali predelano meso (svinjina, govedina, teletina, jagnjetina) ima višje povprečje železo vsebnost kot perutnina, zato njeno uživanje v tej študiji morda ni vplivalo na tveganje za nastanek raka debelega črevesa in danke.
      • Študije na podganah s kemično povzročenim karcinomom debelega črevesa (kemično induciran rak debelega črevesa) enakomerno pokazala, da je prehranska hemoglobina (rdeča kri pigment) in rdeče meso spodbujata lezije (poškodbe tkiva) v črevesju kot predhodnik karcinoma (tumorja). Mehanizem še vedno ni znan, toda hem železo ima katalitični (pospeševalni) učinek na endogeno (endogeno) tvorbo rakotvornih (raka spodbujajočih) nitrozo spojin in na tvorbo citotoksičnih (celic škodljivih) in genotoksičnih (genetsko škodljivih) aldehidi s pomočjo lipidne peroksidacije (pretvorba maščobne kisline, ki proizvajajo proste radikale).
      • Druge študije opisujejo živalske beljakovine kot neodvisen dejavnik tveganja za rak debelega črevesa. Z visoko beljakovinsko prehrano povečano beljakovin, peptidi in sečnina preide v debelo črevo. Kot končni produkt bakterijske presnove nastajajo amonijevi ioni, ki delujejo citotoksično.
    • Prekajena in sušena ter z nitrati in nitriti bogata živila.
      • Benzpiren se proizvaja med nazdravljanjem in žarom na oglju. Šteje se kot dejavnik tveganja za želodec in rak trebušne slinavke. Najdemo ga v vseh živilih na žaru, prekajenih ali pečenih. Cigaretni dim vsebuje tudi benzpiren, ta pa lahko vodi do pljuč rak.
      • Nitrat je potencialno strupena spojina: Nitrat se v telesu reducira v nitrit za bakterije (slina/želodec). Nitrit je reaktivni oksidant, ki prednostno reagira z kri pigment hemoglobina, pretvori v methemoglobin. Poleg tega nitriti (ki jih vsebujejo tudi sušene klobase in mesni izdelki ter zorjeni sir) tvorijo nitrosamine s sekundarnimi amini (v mesnih in klobasnih izdelkih, siru in ribah), ki imajo genotoksične in mutagene učinke. Spodbujajo razvoj raka požiralnika, želodec, trebušna slinavka in jetra.
      • Dnevni vnos nitrata je običajno približno 70% od uživanja zelenjave (solate in zelene solate, zelene, bele in kitajske zelje, koleraba, špinača, redkev, redkev, pesa), 20% od pitja vode (dušik gnojilo) in 10% iz mesa in mesnih izdelkov ter rib.
    • Izogibajte se živilom z:
      • Akrilamid - se presnovno aktivira v glicidamid, genotoksični presnovek; povezava med izpostavljenostjo akrilamidu in tveganjem za pozitivne estrogenske receptorje raka dojk je bilo dokazano. Akrilamid nastane, ko se škrob pregreje, tj peka, cvrtje, praženje, pečenje na žaru in cvrtje. Ko živila, ki vsebujejo krompir in žita, segrejemo suho nad 180 ° C, nastane še posebej velika količina akrilamida. Hrustljav kruh, pomfrit, krompirjev čips, ampak tudi kavavsebujejo velike količine akrilamida.
      • Aflatoksini tvorijo plesni in spodbujajo razvoj jetra tumorji, raka požiralnika (karcinom požiralnika) in rak želodca (karcinom želodca). Aflatoksine najdemo v vseh plesnivih živilih, npr. V plesnivih žitih, kruhin sadje. Corn proizvodnja v ZDA ali v tropskih državah je še posebej prizadeta. Vsebnost aflatoksinov je pogosto še posebej visoka pri arašidih, pa tudi pri lešniki in Brazilijo oreški pa tudi pistacije in mandlji. Z aflatoksini je večkrat onesnaženo tudi suho sadje, zlasti fige in številne začimbe, kot so čili, paprika, zvonec poper, muškatni orešček, ingver or kurkuma.
    • Poraba govejega ali mlečnih izdelkov? / BMMF (goveje meso in Mleko Dejavniki).
    • Obstaja negativna povezava med uživanjem sadja in zelenjave in pljuč, prsi, ustne votline, debelo črevo, prostate, materničnega vratu in mehurja raka.
    • Nizek vnos prehranskih vlaknin: Prehranske vlaknine ščitijo pred črevesjem in rektalni rak.
    • Velika poraba soli
  • Poraba poživil
    • Alkohol (ženske več kot 10 g na dan; moški več kot 20 g na dan) - spodbuja razvoj pljuč, prsi, ustne votline, požiralnik, želodec in rak trebušne slinavke (v tem primeru prekomerna poraba), pa tudi rak jambora in debelega črevesa.
    • tobak (kajenje vključno s pasivnim kajenjem) - poveča tveganje za a pljučni rak; uporaba tobaka (razen pasivnega kajenja) - poveča tveganje za pljuča, ustne votline, žrelo, larinks, požiralnik, želodec, trebušna slinavka, ledvice in rak mehurja (zaradi aromatičnih amini v tobačnem dimu) in debelega črevesa in rektalni rak.
    • žvečilni tobak (npr. Pakistan in Afganistan “Naswar”) - 20-krat večje tveganje za karcinom ustne votline.
  • Telesna aktivnost
    • Nizka telesna aktivnost
    • Dolgotrajno sedenje - tisti, ki večino časa sedijo, imajo 50% večje tveganje, da umrejo zaradi raka.
  • Psihosocialne razmere
    • Visoko delo stres: + 24% bronhialnega karcinoma (pljučni rak), + 36% kolorektalnega karcinoma (karcinomi debelega črevesa (debelo črevo) in rektum (rektum)), + 112% karcinoma požiralnika (rak požiralnika).
    • Ponoči (nevarnost raka: + 19 odstotkov).
    • Tedenski delovni čas> 52 ur
  • Prekomerno telesno težo (ITM ≥ 25; debelost) - povečana telesna teža in vnos energije sta dejavniki tveganja za dojke, debelo črevo, prostate, endometrij, maternični vrat, ledvicein rak ščitnice.
  • Porazdelitev telesne maščobe v sistemu Android, to je trebušna / visceralna, trunkalna, centralna telesna maščoba (jabolčni tip) - prisoten je obseg pasu ali razmerje med pasom in bokom (THQ; razmerje med pasom in kolkom (WHR)) spodbujevalni učinki vključujejo leptin in insulin Pri merjenju obsega pasu v skladu s smernicami Mednarodne zveze za diabetes (IDF, 2005) veljajo naslednje standardne vrednosti:
    • Moški <94 cm
    • Ženske <80 cm

    Nemec Debelost Družba je leta 2006 objavila nekoliko zmernejše podatke o obsegu pasu: <102 cm za moške in <88 cm za ženske.