Patogeneza (razvoj bolezni)
Depresija je duševna bolezen, vendar je pogosto neprepoznana ali napačno prepoznana. Vzrok še ni z gotovostjo ugotovljen, verjetno pa obstaja več vzrokov, ki vplivajo drug na drugega. Predpostavlja se, da depresija ima genetsko komponento, pa tudi psihosocialno breme. Poleg tega se domneva, da zlasti obstajajo neravnovesja v nevrotransmiterjih (sporočilnih snoveh) serotonina (biogeni amin; uravnava ton (napetost) kri plovila in vpliva na delovanje prebavil in prenos signala v osrednjem delu živčni sistem) in noradrenalina (hormon povezan z adrenalin ki spodbuja kardiovaskularni sistem). Tako obstaja predvsem spremenjena noradrenergična in serotoninergična aktivnost. Poleg tega obstaja disregulacija (napačna regulacija) med hipofiza in nadledvične skorje, kar se kaže v spremembah v CRH (hormon, ki sprošča kortikotropin) in Kortizol (steroidni hormon /stres hormon, ki se sprosti po stresnih situacijah in aktivira katabolične (»razgradne«) presnovne procese). Poleg tega je bilo dokazano, da ima približno 80% depresivnih bolnikov spremenjene funkcije glukokortikoidnih receptorjev (GR). To potrjuje to depresija je predvsem a stres motnja. Možno je tudi, da herpes virusi igrajo vlogo pri patogenezi depresije: pri bolnikih z bipolarnimi in velikimi depresivnimi motnjami je bila v Purkinjejevih nevronih ugotovljena visoka stopnja okužbe s humanim virusom herpesa HHV-6. S pomočjo slikanja z magnetno resonanco visoke ločljivosti je bilo mogoče dokazati, da močnejša ko je motnja, večja je hipotalamus. Pri bolnikih s tako imenovano afektivno motnjo levo hipotalamus je bila v povprečju za 5% večja kot pri zdravih posameznikih. To je mogoče razložiti z dejstvom, da se tako imenovana os hipotalamus-hipofiza-nadledvična žleza (os HPA) poveča, kadar so prisotne stresne situacije. Pri ljudeh z depresijo ta mehanizem povratnih informacij ne deluje, kar pomeni, da trpijo zaradi hiperaktivnosti stres sistem, tudi kadar ni očitnih stresnih situacij.
Etiologija (vzroki)
Sledijo vzroki, ki so povezani s povečano verjetnostjo pojava depresije:
Biografski vzroki
- Genetski stres
- Družinska anamneza bipolarnih ali depresivnih motenj
- Poskusi samomora v družinski zgodovini
- Genetsko tveganje je odvisno od genskih polimorfizmov:
- Geni / SNP-ji (enojni nukleotidni polimorfizem; angleščina: enojni nukleotidni polimorfizem):
- Geni: FKBP5
- SNP: rs1545843 v medgeni regiji.
- Ozvezdje alela: AA (1.4-krat).
- SNP: rs1360780 v FKBP5 gen.
- Ozvezdje alela: CT (1.3-krat).
- Ozvezdje alelov: TT (1.3-krat)
- Geni / SNP-ji (enojni nukleotidni polimorfizem; angleščina: enojni nukleotidni polimorfizem):
- Okužbe matere med nosečnost - patogeni kompleksa TORCH (Toxoplasma, "Other", rubela virus, citomegalovirus in herpes simplex virus) (tveganje za depresijo pri otroku se je povečalo za 24%).
- Rojstna teža <1,000 gramov
- Spol - medtem ko približno 25% odraslih žensk doživlja depresijo, je prizadetih le približno 10% vseh odraslih moških - te razlike se v srednji in starejši starosti zožijo; poskusi samomora (poskusi samomorov) so pogostejši pri ženskah kot pri moških; dokončana samomorila so pri moških 2 do 3-krat pogostejša, saj izberejo bolj nasilne metode
- Starost - grozdni pojav v starosti (prvi pojav> 60 let = starostna depresija).
- Hormonski dejavniki - po porodu (po porodu; v puerperij), Menopavza, andropavza (menopavza pri ženskah / moških).
- Zdravniki v nadaljnjem izobraževanju
- Privrženci gotske kulture
Vedenjski vzroki
- Prehrana
- trans maščobne kisline - znatno povečajo tveganje za razvoj depresije.
- Podhranjenost in podhranjenost
- Pomanjkanje mikrohranil (vitalne snovi) - glejte Preprečevanje z mikrohranili.
- Poraba poživil
- Alkohol (ženska:> 40 g / dan; moški:> 60 g / dan).
- Uživanje drog
- Amfetamini (posredni simpatikomimetiki) in metamfetamini (“kristalni met”).
- Konoplja (hašiš in marihuana)
- Psihosocialne razmere
- Trenutni stresni življenjski dogodki
- Stres - akutni stres in življenjske krize (kronični stres / stalni stres).
- Ustrahovanje: najstniki, ki so poročali, da jih sošolci redno ustrahujejo, so v zgodnji odrasli dobi bolj verjetno razvili depresijo.
- Pomanjkanje socialne podpore
- Osamljenost (v starosti) - Ljudje, starejši od 50 let, ki so se pogosto počutili osamljene (ne da bi to nujno moralo biti), so pozneje v dolgoročni študiji bolj verjetno razvili depresijo.
- Šibka svetloba ponoči med spanjem - svetlost ≥ 5 luksov med nočnim spanjem skoraj podvoji verjetnost za razvoj simptomov depresije (razmerje nevarnosti [HR]: 1.89; 95% interval zaupanja med 1.13 in 3.14)
- Motnje cirkadianega ritma (motnje dnevnega in nočnega ritma), tj. Povečana aktivnost v nočnem počitku in neaktivnost podnevi
- Prekomerna telesna teža (ITM ≥ 25; debelost) - pri indeksu telesne mase ITM / indeksu telesne mase)> 30 je razširjenost (pogostost bolezni) anksioznih motenj in depresije dvakrat večja
- Premajhna teža (ITM <18.5) - Dokazana je povezava med ITM in simptomi depresije v obliki črke U: največ depresivnih simptomov je bilo ugotovljenih pri odraslih z nizko telesno težo, sledili so jim debeli in hudo debeli bolniki
Vzroki, povezani z boleznijo
- Zloraba alkohola (odvisnost od alkohola)
- Anksiozne motnje in nosečnost (dejavnik tveganja za poporodna depresija, PPD).
- Apopleksija (kap)
- Sindrom izgorelosti
- Kronična vnetna črevesna bolezen (CED; ulcerozni kolitis, Crohnova bolezen).
- Kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB) - vsak tretji bolnik s KOPB ima depresijo!
- Sladkorna bolezen
- Hipotiroidizem (hipotiroidizem) oz hipertiroidizem (hipertiroidizem).
- Hormonska neravnovesja - gestacijska sladkorna bolezen (gestacijski diabetes), porod (→ poporodna depresija, PPD), predmenstrualni sindrom (PMS), Menopavza, andropavza.
- (Med depresivnimi moškimi so bili moški z znižanim nivojem prostega testosterona trikrat bolj verjetni, da bodo depresivni kot tisti z normalno raven testosterona)
- Komorbidne somatske bolezni / sočasne telesne bolezni (npr. Tumorske bolezni, mišično-skeletne, endokrine, kardiovaskularne in pljučne bolezni, presnovne motnje, alergije, možganske bolezni, nalezljive bolezni)
- Predmenstrualna disforična motnja (PMDS / PMDD; nihanje razpoloženja v dneh prej menstruacija) (dejavnik tveganja za poporodna depresija, PPD).
Zdravila
- 5-alfa-reduktaza tipa II - finasterid
- Antiaritmiki
- Razred Ic antiaritmiki (flekainid).
- Mexiletine
- Antibiotiki
- Aminoglikozidi (amikacin, gentamicin, netilmicin, sisomicin, tobramicin).
- Kinoloni (ciprofloksacin, enoksacin, fleroksacin, grepafloksacin, levofloksacin, lomefloksacin, ofloksacin, rosoksacin, sparfloksacin, temafloksacin).
- Antidepresivi - SSRI in SSNRI: razmerje kvote 1.88 (1.34-2.64); triciklični antidepresivi: razmerje kvote 2.66 (1.45-4.36); kolektiv: otroci, stari od 5 do 20 let.
- Antiepileptična zdravila (felbamat, gabapentin, lamotrigin, tiagabin, topiramat, valproinska kislina/ valproat).
- Antihipertenzivi-beta blokatorji in kalcij antagonisti: razmerje nevarnosti 2.11 (95% interval zaupanja (CI) 1.12-3.98) oziroma 2.28 (95% CI 1.13-4.58); sprejem v bolnišnico zaradi afektivnih motenj (84% večja depresija; 15% bipolarna motnja)
- ACE inhibitorji
- Beta-blokatorji (propranolol, redko!)
- Indool koloid (rezerpin)
- Antimalariki (atovaquone, meflokvin, progvanil).
- Antiparkinsonska zdravila
- Antiholinergiki (benzatropin, biperidin, bornaprin, metiksen, orfenadrin, pridinol, prociklidin, triheksifenidil).
- Dopaminergični (amantadin, cabergoline, dihidroergokriptin mezilat, levodopa, pergolid).
- Antipsihotiki (nevroleptiki) - benperidol, broperidol, butirofenoni, klorpromazin, klorprotiksena, klopentiksol, klozapin, diksirazin, dekanoat, fluanizon, flupentiksol, flufenazin, fluspirilen, haloperidol/ dekanoat, levomepromazin, melperon, metofenazat, olanzapin, Oksypertin, perazin, periciacin, perfenazin/ enantat, fenotiazini, pimozid, pipamperon, promazin, promethazin, protipendil, reserpine, risperidon, sulfforidazin, tioridazin, tiotiksen, trifluoperazin, trifluperidol, triflupromazin, zotepin, zuklopentiksol/ acetat / dekanoat.
- Protiviralija (amantadin).
- Barbiturati
- Droge
- Finasteride
- Hormoni
- Antiandrogeni (bikalutamid, ciproteron acetat, flutamid).
- Antiestrogeni (tamoksifen)
- Zaviralci aromataze (anastrozol)
- Progestogeni (levonorgestrel, linestrenol, medroksiprogesteron acetat, noretisteron).
- Analogi GnRH (goserelin).
- Glukokortikoidi (kortizon, prednizolona).
- Estrogeni
- Hormonski kontraceptivi (kontracepcija z uporabo pripravkov, ki vsebujejo hormone) so privedli do pogostejšega poznejšega predpisovanja antidepresivov v naslednjih primerih:
- Vsebuje progestin kontraceptivi: 34 odstotkov pogostejši (stopnja incidence IRR 1.34; 95-odstotni interval zaupanja 1.27-1.40),
- Intrauterini sistem z levonorgestrel: 40 odstotkov pogostejši (IRR 1.4; 1.31-1.42).
- Nožnični prstan s etonogestrela: 60% pogostejši (IRR 1.6; 1.55-1.69).
- Hormonski obliž z norelgestrominom: 100% pogostejši (IRR 2.0; 1.76-2.18).
- H2 antihistaminiki (cimetidin, ranitidin).
- Imunomodulatorji (interferona α2, interferon 2β).
- Lokalni anestetiki (lidokain, mepivakain, prokain).
- Zaviralec multi-tirozin kinaze (vandetanib).
- Nevroleptiki (tetrabenazin).
- Nenukleozidni zaviralci reverzne transkriptaze (NNRTI) (efavirenz, nevirapin).
- Nukleozidni analogi (abakavir, didanozin, lamivudin, stavudin, zidovudin).
- Opioidi (oksikodon)
- Inhibitor fosfodiesteraze-4 / inhibitor PDE-4 / tsDMARDs (ciljni sintetični DMARD) (pozval).
- Zaviralci protonske črpalke (IPČ) - esomeprazol, lansoprazol, omeprazol, pantoprazol, rabeprazol.
- Psihotropne snovi / psihostimulansi (amfetamini, modafinil).
- Retinoidi (acitretin, izotretinoin).
- Zaviralci tirozin kinaze (TKi) - vandetanib
- Protivirusna sredstva
- Nenukleozidni zaviralci reverzne transkriptaze (NNRTI) - efavirenz, nevirapin, rilpivirin.
- Nukleozidni analogi (abakavir, foskarnet, ganciklovir,ribavirin).
- Analogi nukleotidov (tenofovir) Nukleozidni zaviralci reverzne transkriptaze (NRTI) - didanozin, lamivudin, stavudin, zalcitabin, zidovudin.
- Zaviralci proteaz (PI; zaviralci proteaz) - lopinavir. Ritonavir
- Citokini (interferona ß-1a, interferon ß-1b, glatiramer acetat).
- Citostatska zdravila (pentostatin)
Onesnaževanje okolja - zastrupitve (zastrupitve).
- Regije s posebno slabo kakovostjo zraka
Nadaljnje
- Otroški blues (dejavnik tveganja za poporodno depresijo, PPD).
- Poskusi samomora
- Negativna čustvenost (velika nagnjenost k izkazovanju stiske) v zgodnjem otroštvu je možen dejavnik tveganja
- Stanje po zdravljenju v enoti za intenzivno nego (vsak tretji bolnik kaže simptome depresije; še eno leto kasneje)